Ženitna pogodba

ŽENITNA POGODBA

 

Uvod – Ženitna pogodba/Predporočna pogodba

Do nedavnega je premoženjska razmerja med zakoncema (enako velja za zunajzakonska partnerja in partnerja istospolne partnerske zveze) urejal ZZZDR, ki je to področje urejal kogentno, kar pomeni, da pogodbeno spreminjanje zakonskih določb ni bilo mogoče. Nasprotno pa Družinski zakonik (DZ), ki je začel veljati 2019, na tem področju prinaša pomembne spremembe. DZ dopušča, da zakonca oz. partnerja svobodno uredita svoja premoženjska razmerja.

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, za katero se je v vsakdanjem življenju ustalil pojem ženitna pogodba (v tujini pa je bolje poznana kot predporočna pogodba), je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. To pomeni, da bo v primeru, da se zakonca ne dogovorita ničesar, veljala ureditev, ki jo določa Družinski zakonik. Če se bosta (bodoča) zakonca oz. partnerja odločila, da skleneta pogodbo, lahko z njo uredita premoženjskopravna razmerja za čas trajanja zakonske zveze in za primer razveze, ne pa tudi za primer smrti.

 

Kakšna je ureditev v primeru da zakonca oz. partnerja ne skleneta predporočne pogodbe?

Družinski zakonik premoženje zakoncev deli na skupno premoženje in posebno premoženje. Posebno premoženje zakonca je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (npr. darila, dediščine, nagrade ipd.). To premoženje pripada izključno temu zakoncu in zato v primeru razveze ne bo predmet delitve. Drugačnemu režimu pa je podvrženo skupno premoženje, ki ga sestavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti. To premoženje pripada zakoncema skupaj, deleža zakoncev pa sta nedoločena (zakonca imata skupno lastnino), s tem da pri delitvi skupnega premoženja velja pravna domneva o enakosti deležev na njem. Zakonca lahko dokazujeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

V primeru da bo obveljal zakoniti režim po DZ, bo torej veljalo, da vse kar zakonca oz. partnerja pridobita z delom ali odplačno (plače, prodaja premoženja, ipd.) v času trajanja življenjske skupnosti, tvori njuno skupno lastnino in tako pripada obema skupaj. V primeru razveze ali razpada zunajzakonske skupnosti, bosta zakonca to premoženje lahko razdelila sporazumno, če dogovora ne bosta mogla doseči, pa bo premoženje razdelilo sodišče na predlog zakonca.

 

Ureditev premoženjskih razmerij z ženitno pogodbo

Ženitno pogodbo lahko skleneta bodoča zakonca in tudi zakonca med trajanjem zakonske zveze, prav tako pa tudi zunajzakonska partnerja in partnerja istospolne partnerske zveze (tako sklenjene kot nesklenjene). Če se zakonca odločita, da skleneta pogodbo, s katero bosta uredila medsebojna premoženjska razmerja, bo zanju pogodbeni režim veljal od sklenitve pogodbe dalje, s tem da je možen tudi drugačen dogovor. Če pogodbo skleneta bodoča zakonca, bo pogodba začela učinkovati z dnem sklenitve zakonske zveze.

Pomembno je, da zakonca pred sklenitvijo pogodbe drug drugega seznanita s svojim premoženjskim stanjem, saj je sicer pogodba izpodbojna. Priporočljivo je, da strankam takšno pogodbo sestavi odvetnik. Če zakonec pri seznanitvi s svojim premoženjskim stanjem ne bo iskren, bo imel drugi zakonec možnost, da v roku enega leta odkar je izvedel za razlog izpodbojnosti, najpozneje pa v treh letih od sklenitve pogodbe, takšno pogodbo izpodbija.

Ko vam odvetnik sestavi ženitno pogodbo jo bo potrebno še vpisati v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije.

 

Zakaj skleniti ženitno pogodbo (»predporočno pogodbo«)?

Na prvi pogled se sklenitev predporočne pogodbe lahko zdi nekoliko neromantična poteza, saj prisili (bodoča) zakonca da se še pred sklenitvijo zakonske zveze pogovarjata o njeni razvezi. Vseeno pa sklenitev tovrstne pogodbe prinaša številne prednosti. Zakoncema oz. partnerjema omogoča, da svobodno razpolagata in upravljata z lastnim premoženjem. Hkrati pogodba omogoča, da oseba, ki ima veliko premoženja, to svoje premoženje zaščiti in ga (v celoti) obdrži tudi v primeru razveze. Prednost se bo pokazala tudi v tem, da bo ta vidik ob razvezi že razrešen, in tako zakonca ne bosta rabila čakati, da sodišče razdeli njuno premoženje, tako pa se bosta izognila dolgotrajnim postopkom in stroškov odvetnika ter sodnih taks. Razveza oz. razpad skupnosti bo tako enostavnejši in hitrejši, za vpletene strani pa najverjetneje tudi ugodnejši, saj stranki ne bosta v negotovosti glede svoje premoženjske situacije.

 

V odvetniški pisarni Križanec smo za stranke sestavili že več predporočnih pogodb.  Za več informacij nas lahko kontaktirate preko e-naslova: info@odvetnik-krizanec.si ali pa nas pokličete na telefonsko številko + 386 41 534 931.

POTREBUJETE PRAVNO POMOČ PRI SESTAVI ŽENITNE POGODBE?