Kaj je preužitkarska pogodba
Pogodba o preužitku, imenovana tudi preužitkarska pogodba, je odplačen pravni posel s katerim se ena oseba (preužitkar) zaveže prenesti svoje premoženje ali njegov del na drugo osebo (prevzemnika), v zameno za to pa se prevzemnik zaveže, da bo nudil določene dajatve ali storitve preužitkarju do smrti (npr. skrb za zapustnikov dom, prehrano, nego, prevoze, zagotavljanje primernih bivalnih razmer, zagotavljanje žepnine, ipd.).
Do prenosa premoženja pride takoj po sklenitvi pogodbe – prenos torej ni pogojen s smrtjo preužitkarja. V tem se pogodba o preužitku v bistvenem razlikuje od pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pri kateri pride do prenosa premoženja šele po smrti.
Preužitkarska pogodba ima določene prednosti. Prevzemniku med drugim nemudoma omogoča pravico do premoženja (npr. nepremičnine), kar je bistvena prednost pred pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri pride do prenosa lastninske pravice šele po smrti preživljanca.
V tem si je pogodba o preužitku podobna z izročilno pogodbo, pri kateri prav tako pride do prenosa lastninske pravice takoj po sklenitvi pogodbe. Glavna razlika med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku pa je v tem, da lahko izročilno pogodbo oseba sklene le s svojim dedičem in ne z neko tretjo osebo.
Zakon določa, da mora biti pogodba o preužitku sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Stroga obličnost pogodbe o preužitku je predpisana zaradi lažjega dokazovanja, pa tudi zaradi same varnosti vpletenih oseb. Notar se bo namreč pred sklenitvijo pogodbe prepričal, da vpleteni razumejo vsebino in jim bo vse pomembne vidike tudi obrazložil. S strogo obličnostjo se vsaj do neke mere izognemo zlorabam pogodbe o preužitku, ki v praksi niso redke. V kolikor pogodba o preužitku ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, je posledica ničnost.
Kakšna je razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju?
Bistvena razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju je čas prenosa lastninske pravice na premoženju, ki je predmet pogodbe (običajno nepremičnine). Med tem, ko je pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju za prenos potrebno počakati na smrt preživljanca, pride do prenosa lastninske pravice pri pogodbi o preužitku takoj. To pomeni, da lahko prevzemnik takoj razpolaga z nepremičnino (v kolikor v pogodbi ni drugačnega dogovora) – jo proda, obremeni, itd.
Pogodbene stranke
Stranki pogodbe o preužitku sta preužitkar in prevzemnik. Preužitkar ob sklenitvi prepiše svoje premoženje na prevzemnika tako, da mu vse z pogodbo določene pravice izroči v takojšnjo last in posest. Prevzemnik je tako prejemnik premoženja, ki po sklenitvi pogodbe v razmerju do preužitkarja nosi dogovorjene obveznosti v zvezi z skrbjo za preužitkarja vse do njegove smrti.
Pogodbeni stranki se lahko v korist preužitkarja dogovorita za določene omejitve pravic prevzemnika.
Tako se lahko npr. v zemljiško knjigo pri nepremičnini, ki je predmet pogodbe, vpiše prepoved odtujitve in obremenitve v korist preužitkarja. Stranki se lahko dogovorita tudi, da se pravica preužitkarja do oskrbe v praksi vpiše v zemljiško knjigo v obliki stvarnega bremena, ter tako veže vsakokratnega lastnika nepremičnine, kar pomeni, da je v primeru prodaje nepremičnine novi lastnik obremenjen z obveznostmi iz pogodbe (tj. npr. skrb za nego zapustnika).
Razveza pogodbe o preužitku
Pogodba o preužitku se lahko v izjemnih primerih tudi razveže. Pri tem velja poudariti, da razveza načeloma ni enostavna, zato strankam stvetujemo, da so pred podpisom pogodbe prepričane v to, da jo želijo skleniti.
Razveza je mogoča v primeru, ko pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno. Gre za pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru posebej. Nadalje je razveza možna tudi v primerih, ko katera izmed strank ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti – pri tem pa mora iti za bistvene kršitve, zanje pa mora biti kriva druga pogodbena stranka in ne tista, ki zahteva razvezo.
V kolikor ste sklenili pogodbo o preužitku, ki bi jo želeli razvezati, vam svetujemo, da se o tem posvetujete z odvetnikom.
Ničnost pogodbe
Pogodba o preužitku je nična, če ni sklenjena v notarskem zapisu. Gre namreč za z zakonom predpisano obličnost pravnega posla, ki je bistvena za veljavnost samega posla.
Izpodbijanje pogodbe o preužitku
Izpodbijanje pogodbe o preužitku je možno npr. v naslednjih primerih:
– kadar so na strani katere izmed pogodbenih strank podane napake volje,
– kadar katera izmed strank ob sklenitvi ni bila poslovno sposobna (npr. dementen preužitkar),
– kadar katera izmed strank prisili ali prelisiči drugo stranko k sklenitvi pogodbe, in podobno.
Izpodbijanje je možno tudi, kadar pogodba o preužitku ni bila sklenjena v skladu s pravilom aleatornosti. Aleatornost pomeni, da je pogodba za obe pogodbeni stranki tvegana – da torej stranki v času sklenitve ne vesta, kako dolgo bosta pogodbo izpolnjevali. Drugače povedano – če je preužitkar že tako rekoč na smrtni postelji in je jasno, da bo kmalu umrl, stranki ne bosta izpolnili pogoja aleatornosti. V tem primeru bi morali stranki skleniti darilno pogodbo oz. bi preužitkar lahko napravil oporoko.
Ob povedanem velja poudariti, da je bistveno, da pogodbenika ob sklenitvi ne vesta, kako dolgo bosta izpolnjevala svoje obveznosti – v tem primeru na veljavnost pogodbe ne vpliva, če je preužitkar kmalu po sklenitvi umrl – le da pogodbenika tega nista vedela že ob sklenitvi.
Pravica izpodbijanja pogodbe o preužitku pripada dedičem ali drugim osebam, ki imajo upravičen pravni ali osebni interes za to.
Vpliv sklenitve pogodbe o preužitku na zapuščino
Pogodba o preužitku lahko pomembno vpliva na dedovanje po zapustniku, v kolikor je zapustnik za čas svojega življenja sklenil tako pogodbo. Ker je zapustnik na prevzemnika prenesel (del) svojega premoženja, bo v zapuščini po zapustniku lahko ostalo bolj malo premoženja. Dediči po zapustniku (preužitkarju) se tako v praksi pogosto čutijo ogoljufane, zaradi česar izpodbijajo veljavnost pogodbe. Pogoste so trditve, da je bila pogodba o preužitku sklenjena le navidezno, da gre v resnici za darilo in da je bil prikrajšan nujni delež zapustnikovih dedičev.
Pogodba o preužitku je odplačna pogodba, zato bodo dediči le težko uspeli z uveljavljanjem darilnega namena zapustnika in prikrajšanje nujnega deleža. Dediči bi morali v tem primeru dokazati, da je šlo izključno za neodplačno razpolaganje – da je torej zapustnik na prevzemnika prenesel premoženje, ta pa mu ni nudil ničesar v zameno.
Kako vam lahko pomaga odvetnik?
Izkušen odvetnik vam lahko svetuje o tem, katero pogodbo je v vašem konkretnem primeru najbolj smiselno skleniti – pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pogodbo o preužitku, ali morda izročilno pogodbo. Nadalje vam lahko odvetnik pogodbo seveda pripravi – popolnoma v skladu z vašimi željami. Pri tem upoštevamo vse morebitne interese in jih vključimo tako, da je pogodba v celoti zakonsko skladna in trdna. Po sami sklenitvi vam nudimo pomoč s prijavo pogodbe na FURS in ostalimi formalnostmi, ki jih je potrebno upoštevati.
Pomagamo vam lahko tudi v zapuščinskem postopku. V kolikor ste dedič v zapuščinskem postopku in bodisi želite izpodbijati pogodbo o preužitku, bodisi ste se znašli na strani prevzemnika in želijo drugi dediči izpodbijati sklenitev pogodbe, vam lahko odvetniki v Odvetniški pisarni Križanec pomagamo v vseh sodnih in izvensodnih postopkih, ki so s tem povezani.
V kolikor potrebujete pravni posvet, vas vabimo, da nas pokličete in se dogovorite za sestanek. Za več informacij nas lahko kontaktirate preko e-naslova: info@odvetnik-krizanec.si ali pa nas pokličete na telefonsko številko + 386 41 534 931.
