Pogodba o dosmrtnem preživljanju

POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU – ODVETNIK

 

Uvodoma

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba s katero se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin (pritikline), s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, če so natančno navedene v pogodbi.

 

Predmet pogodbe

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju ni nujno, da se preživljalec zaveže preživljati sopogodbenika, lahko se zaveže tudi za katero drugo izpolnitev npr. obdelovanje zemlje, skrb za preživljanca, dolžnost sprejeti preživljanca v svoj dom in živeti z njim v življenjski skupnosti in podobni primeri. Preživljalec je lahko katerakoli oseba, zakon ne zahteva, bi bili stranki v sorodstvenem razmerju. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je lahko sklenjena tudi v korist več preživljancev. Stranke pogodbe so lahko tudi osebe, ki se morajo po zakonu preživljati (npr. starši in otroci, zakonci ali zunajzakonski partnerji med seboj). Predmet pogodbe mora biti točno določeno premoženje, ni dovoljeno se dogovoriti, da bi bil predmet pogodbe premoženje, ki ga bo imel preživljanec v času smrti ali npr. dediščina po kom drugem, ki je še živ. Predmet pogodbe so tako premoženje, ki je v lasti preživljanca v trenutku sklenitve pogodbe. Navadno so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju nepremičnine. V kolikor je predmet pogodbe tudi nepremičnina, bo preživljanec po smrti preživljalca lahko zaprosil za pomoč odvetnika, ki bo vložil zahtevo za vpis njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo. Preživljanje mora preživljancu zagotavljati enako kvaliteto življenja kot jo je imel preden se je preživljal brez pomoči preživljalca

Preživljalec mora v okviru obveznosti preživljanja drugi stranki zagotavljati predvsem skrb za njegovo gospodinjstvo, za bivalne pogoje, denarno skrb, ustrezno nego in ureditev bivanja v domski oskrbi, ko je to potrebno.

 

Dednopravni učinki

Čeprav gre formalno gledano za pogodbo obligacijskega prava ima pogodba o dosmrtnem preživljanju pomembne posledice na področju dedovanja. Namreč zapuščina zapustnika, se v primeru, da je ta pred smrtjo sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zmanjša. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, po zapustnikovi smrti preide v last preživljalca in tako ne spada v zapuščino preživljanca, zato tudi nujni dediči, iz tega premoženja ne bodo s pomočjo odvetnika zahtevati nujnega dednega deleža.

V času sklepanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju morata biti dajatev preživljalca in protidajatev preživljanca približno enaki glede na zdravstveno stanje preživljalca in druge okoliščine. V primeru, da ni enakovrednosti dajatev in so obveznosti preživljalca nesorazmerno manjše v primerjavi z velikostjo premoženja, potem manjka bistveni element pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tj. element aleatornosti, ki pomeni, da ni mogoče vnaprej predvideti kakšna bo obveznost preživljalca oz. kako dolgo bo moral to obveznost izpolnjevati. Zaradi elementa aleatornosti tudi odvetnik ne bo mogel izpodbijati pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi kršitve načela enake vrednosti dajatev. Zgolj v kolikor bi se ugotovilo, da so dajatve preživljalca in preživljanca v tolikšni meri neenakomerne, kar je bilo predvidljivo že v času sklenitve pogodbe, bo lahko odvetnik na sodišče uveljavljal, da je pogodbeni namen strank v resnici v daritvi. Tako bo lahko odvetnik sodno uveljavljal kršitev načela enake vrednosti dajatev pri zgolj v res izjemnih primerih in sicer, ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostnima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, zaradi česar lahko trdimo, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, pri sestavi pa bosta stranki najpogosteje potrebovali pomoč odvetnika.

 

Razveza pogodbe

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko pogodbeni stranki sporazumno razvežeta, lahko pa katera od strank vloži tožbo na razvezo pogodbe, predvsem zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. V tem primeru lahko druga stranka zaprosi za pomoč odvetnika in na sodišču zahteva, da se pogodba v sodnem postopku razveže. To pravico imajo tudi dediči preživljanca po njegovi smrti, v primeru, da preživljalec ni izpolnjeval svojih obveznosti. V primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju je potrebno vzpostaviti prejšnje stanje na način, da vsaka pogodbena stranka vrne nasprotni stranki tisto, kar je pridobila na podlagi takšne pogodbe. Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova uredi njuno razmerje na zahtevo odvetnika ali pa sodišče pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi razveže (podobno kot zgoraj), če to narekujejo okoliščine primera.

V primeru, da preživljanec umre pred preživljalcem, lahko dediči preživljanca vstopijo v to pogodbo na mesto preživljanca. V kolikor tega ne storijo iz razloga, ker niso zmožni izpolnjevati obveznosti preživljanca, potem se pogodba razveže, dediči pa lahko za pomoč prosijo odvetnika, ki jim bo pomagal pri uveljavljanju pravice do povrnitve tistega, kar je preživljalec do svoje smrti nudil preživljancu. V kolikor dediči ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju iz drugih razlogov, se pogodba razveže, niso pa dediči upravičeni do nobenega nadomestila.

 

V odvetniški pisarni Križanec smo za stranke sestavili že več pogodb o dosmrtnem preživljanju, v zvezi z njimi pa imeli tudi že več sodnih sporov (predvsem v zvezi z zapuščino). Za več informacij nas lahko kontaktirate preko e-naslova: info@odvetnik-krizanec.si ali pa nas pokličete na telefonsko številko + 386 41 534 931

POTREBUJETE PRAVNO POMOČ PRI SESTAVI POGODBE O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU