Odvetnik odgovarja: kazensko pravo, kazniva dejanja

ODVETNIK ODGOVARJA – kazensko pravo, kazniva dejanja

Zbrali smo nekaj najbolj pogostih vprašanj, s katerimi se stranke srečujejo v povezavi s kazenskimi postopki in kaznivimi dejanji. Nanje je odgovoril odvetnik, ki svoje delo opravlja tudi na področju kazenskega prava, kaznivih dejanj. V kolikor imate še kakšno dodatno vprašanje, nas lahko vedno kontaktirate – kontaktni podatki so navedeni na dnu strani.

 

Sodišče mi je izreklo pogojno obsodbo. Kaj to pomeni? 

Pogojna obsodba je po naravi opozorilna sankcija. To pomeni, da sodišče dejansko ne izreče kazni, ampak jo samo določi za primer, da bi bila pogojna obsodba preklicana. Pogojna obsodba pa se LAHKO prekliče, v primeru da storilec pred potekom “preizkusne dobe“, ki jo je določilo sodišče (ta doba ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od pet let), izvrši novo kaznivo dejanje. Storilec tako že v naprej ve, kakšna kazen ga čaka v primeru, da ne bo spoštoval obveznosti, ki mu jih je s sodbo naložilo sodišče.

 

Rad bi, da mi sodišče namesto kazni izreče pogojno obsodbo. V kakšnih primerih sodišče to naredi?

Sodišče bo lahko izreklo pogojno obsodbo namesto zaporne kazni, če bodo za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa Kazenski zakonik v 58. členu.

Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, se nanaša na višino kazni, ki jo določi sodišče storilcu. Ta namreč ne sme biti višja od dveh let. Izjemoma ta ne sme biti višja od petih let, če je storilec priznal krivdo, ko se je prvič izjavil o obtožnem aktu oz. je krivdo priznal v sporazumu z državnim tožilcem. Načeloma je torej pomembno, kakšno kazen določi sodišče, in ne kakšna kazen je predpisana. Vseeno pa bo pomembna tudi predpisana kazen pri tistih kaznivih dejanjih, za katere je predpisana kazen zapora najmanj treh let. Odvetnik za kazensko pravo vam mora v te fazi postopka dobro predstaviti vaše pravice na podlagi zakona, še posebej, če stranka razmišlja o priznanju krivde oz. sklenitvi sporazuma o priznanju krivde.

Drugi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da bo sodišče lahko izreklo pogojno obsodbo, pa je povezan z namenom pogojne obsodbe. Sodišče je treba prepričati v to, da storilca ni potrebno kaznovati, ker je storil dejanje ki je manj nevarno in da bo opozorilo dovolj vplivalo nanj, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Sodišče bo torej opravilo oceno storilčevega bodočega vedenja, pri kateri si bo pomagalo z različnimi merili. Med ta merila sodijo: osebnost storilca, storilčevo prejšnje življenje, obnašanje storilca po storjenem kaznivem dejanju, stopnja krivde, ter druge okoliščine v katerih je storilec kaznivo dejanje izvršil.

V slovenski sodni praksi je pogojna obsodba najpogosteje uporabljena kazenska sankcija, saj se izreka več kot polovici obsojenih oseb. Odvetnik, ki vas zastopa v kazenskem postopku pri kaznivih dejanjih, vam bo znal svetovati glede možnosti za pridobitev pogojne obsodbe.

Odvetnik za kazensko pravo mora dobro poznati kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku.

 

Menim, da so bila v predkazenskem postopku kršena postopkovna pravila glede pridobivanja dokazov. Kakšne dokaze se sploh lahko izloči in kako to dosežem?

Eno temeljnih pravil kazenskega postopka je, da sme sodišče sodbo opreti samo na dokaze, ki so bili zakonito pridobljeni. Med nedovoljene dokaze zakon šteje:
– Dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v kazenskem postopku so pogosto kršene ustavne pravice kot so prepoved mučenja, varstvo osebne svobode, odreditev in trajanje pripora, domneva nedolžnosti, ipd.);
– Dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb Zakona o kazenskem postopku (konkreten primer je določba 204.člena ZKP, ki določa, da sodnik ne sme opreti sodbe na izpovedbo tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa ni bil poučen o svojih pravicah);
– Dokaze, ki so bili sicer pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza (t.i. “sadeži zastrupljenega drevesa“).

Če sodišče opre sodbo na kakšen tak nedovoljen dokaz, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer ni pomembno, ali bi bila tudi brez uporabe nedovoljenega dokaza izdana povsem enaka odločba.

Nekateri primeri dokazov, ki so nedovoljeni in morajo biti izločeni:
– Izpovedba priče, ki je bila izsiljena s silo, grožnjo, ali kakšnim drugim sredstvom
– Zaslišanje osebe, ki ne sme biti priča,
– Zaslišanje obdolženca, kjer se je zoper njega uporabljala sila ali grožnja, da bi se dosegla kakšna njegova izjava ali priznanje,
– Zaslišanje obdolženca brez navzočnosti njegovega zagovornika, čeprav bi ta moral biti prisoten.

Nedovoljene dokaze bi moral izločiti že državni tožilec preden začne kazenski pregon, vendar se to pogosto ne zgodi. Izločiti mora izjave, ki jih je obdolženec dal še preden je bil poučen o pravnih jamstvih ki jih ima v kazenskem postopku. Obdolženec ima možnost pregledati izločene izjave in preiskovalnemu sodniku predlagati, da izloči izjave, ki jih ni izločil že tožilec. Ostale dokaze (npr zapisnik o hišni preiskavi, zapisnik o zaslišanju osumljenca), ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku, mora izločiti preiskovalni sodnik, kar tudi ni vedno primer. Ravno iz tega razloga je pomembno, da vas v kazenskem postopku zastopa odvetnik, ki bo znal pregledati kazenski spis in narediti prognozo, kateri dokazi so pridobljeni nezakonito.

Kot stranka postopka lahko zahtevate izločitev zapisnikov in drugih dokazov do konca predobravnavnega naroka, če takega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave. Ta omejitev pa ne pomeni, da ne morete uveljavljati izločitve dokazov tudi kasneje (vse do konca glavne obravnave), saj je sodnik že po uradni dolžnosti dolžan izločiti nedovoljene dokaze in bo tako moral vsebinsko presojati vašo zahtevo.

Vprašanje izločanja dokazov spada med najbolj zapletena vprašanja kazenskega postopka, zato svetujemo, da vam pri uveljavljanju izločitvenih zahtevkov svetuje in pomaga odvetnik za kazniva dejanja.

Tempora mutatur et nos mutamur in ilis. – Časi se spreminjajo in mi z njimi.

 

Storil sem dejanje, ki je po kazenskem zakonu kaznivo, a se nisem zavedal svojega ravnanja. Kakšne so moje možnosti glede uveljavljanja neprištevnosti?

Če ob storitvi protipravnega dejanja niste razumeli pomena svojega dejanja ali niste mogli imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti, potem ob storitvi prepovedanega dejanja niste bili prištevni. Če niste bili prištevni, niste krivi za svoje ravnanje, posledično pa vam bo izrečena oprostilna sodba. Če ste v stanju neprištevnosti izvršili hudo kaznivo dejanje

Pa poglejmo podrobneje pogoje za uveljavljanje neprištevnosti:
1. Biološki pogoji neprištevnosti: gre za duševne motnje in duševne manjrazvitosti. Med duševne motnje spadajo npr. razne psihoze in psihotične reakcije (shizofrenija, maničnodepresivne psihoze, ipd.), pa tudi prehodna (začasna) stanja, ki jih lahko povzročijo duševne bolezni, nevroze, droge in alkohol. Z duševno manjrazvitostjo pa mislimo na manjrazvitost v fiziološkem pomenu ter duševno zaostalost zaradi vzrokov v okolju.
2. Psihološki pogoj neprištevnosti: v okviru tega pogoja se sprašujemo, ali je bil storilec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja sposoben razumeti pomen svojega dejanja in ali je lahko imel svoje ravnanje v oblasti. Da bo pogoj izpolnjen, mora biti odgovor na obe vprašanji nikalen.

Šele če sta izpolnjena oba zgoraj navedena pogoja, bo v postopku mogoče uveljavljati neprištevnost. Odvetnik za kazniva dejanja vam bo znal pojasniti Vaše pravice in sodišču predlagal ustrezen dokazni predlog, s kateirm bi se dokazala morebitna neprištevnost.

 

Kakšna je vloga odvetnika za kazensko pravo in v čem bom na boljšem, če me bo zastopal?

Odvetnik kot pravni strokovnjak skrbi za to, da se zagotavlja “enakost orožij” v kazenskem postopku, saj morata biti obe stranki (obdolženec in državni tožilec) v postopku enakopravni. Tožilec ima za seboj celoten državni aparat, zaradi česar je v močnejšem položaju od obdolženca, ki pogosto niti ne pozna svojih pravic, niti ne ve kako bi se najbolj učinkovito zagovarjal. Odvetnik za kazensko pravo pa bo moral poskrbeti, da ne boste nezakonito oz. neupravičeno obsojeni za kaznivo dejanje, oz. si bo prizadeval za to da bo kazen, če boste obsojeni, čim nižja. V primeru, da ste se znašli v kazenskem postopku, vam toplo priporočamo da si vzamete odvetnika za kazniva dejanja, saj bo ta poskrbel za to, da bodo vaše pravice v največji možni meri uveljavljene.

 

V odvetniški pisarni Križanec že vrsto let zastopamo stranke na področju kazenskega prava in kaznivih dejanj. Za več informacij nas lahko kontaktirate preko e-naslova: info@odvetnik-krizanec.si ali pa nas pokličete na telefonsko številko + 386 41 534 931.

Več o kazenskem pravu pa si lahko preberete tudi na naslednji povezavi: KAZENSKO PRAVO

POTREBUJETE PRAVNO POMOČ NA PODROČJU KAZENSKEGA PRAVA?

Leave a Reply