Odvetnik odgovarja – delovno pravo, delovna razmerja

ODVETNIK ODGOVARJA – DELOVNO PRAVO

Zbrali smo nekaj najbolj pogostih vprašanj, s katerimi se stranke srečujejo v povezavi z delovnim pravom. Nanje je odgovoril odvetnik, ki svoje delo opravlja tudi na področju delovnega prava. V kolikor imate še kakšno dodatno vprašanje, nas lahko vedno kontaktirate – kontaktni podatki so navedeni na dnu strani.

 

Kaj lahko storim, če sem prejel odpoved pogodbe iz strani delodajalca?

Delodajalec ne more odpovedati delavcu pogodbe iz kakršnega koli razloga, ampak morajo za odpoved obstajati zakonsko določeni razlogi. Pri tem ločimo redno in izredno odpoved, za vsako izmed katerih zakon določa pogoje. Iz tega razloga je pomembno, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi presodite, ali je imel delodajalec upravičene razloge za odpoved ali ne. Takšna presoja je lahko relativno kompleksna, zato je smiselno, da dejansko stanje opišete odvetniku , ki bo znal hitro oceniti, ali je delodajalec pri odpovedi spoštoval delovnopravne predpise ali ne.

Če odvetnik ugotovi, da je delodajalec spoštoval vse postopkovne predpise ter da je obstajal tudi utemeljen razlog za odpoved, potem nimate možnosti za ukrepanje proti odpovedi. Nasprotno pa lahko v primeru da bo odvetnik zaznal kršitve delodajalca pri odpovedi, vložite tožbo na delovno in socialno sodišče, s katero uveljavljate, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. V tem postopku lahko zahtevate vrnitev na delovno mesto, izplačilo manjkajočih plač ter davkov in prispevkov in celo odškodnino. Odvetniki iz naše pisarne vam zato svetujejo, da se v primeru odpovedi pogodbe posvetujete z odvetnikom , ki vam bo znal svetovati kakšno je smiselno postopanje.

Odvetniki iz naše pisarne, ki imajo izkušnje na področju delovnega prava, opozarjajo, da v praksi prihaja do izredno veliko kršitev na strani delodajalcev predvsem pri odpovedih večjemu številu delavcev in pri odpovedi iz poslovnega razloga. V praksi se pogosto tudi zgodi, da so razlogi za odpoved sicer utemeljeni, a delodajalec ne spoštuje predpisanega postopka, kar spet predstavlja kršitev, ki jo delavec lahko uveljavlja.

 

Mobing – kaj lahko storim?

Pri mobingu oz. trpinčenju na delovnem mestu gre za vsako “ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.“ Pri opredeljevanju nekega ravnanja kot mobinga je potrebno biti pazljiv, saj ni že vsako neprimerno vedenje mobing. Le-to mora namreč biti ponavljajoče ali sistematično, hkrati pa mora biti usmerjeno proti delavcu na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

V primeru, da ste žrtev mobinga, vam svetujemo, da si sproti shranjujete dokaze, ki kažejo na mobing (e-pošta, zapisniki sestankov in podobno).

Komunikacija z izvajalcem mobinga naj v čim večji meri poteka pisno ali pred pričami (zaradi namenov lažjega dokazovanja). Za tem vam priporočamo, da o mobingu obvestite osebo pri delodajalcu, ki ji zaupate. To je lahko vaš nadrejeni, kadrovska služba, ali pa celo sindikalni zaupnik. Ta oseba bo lahko posredovala in vam pomagala, da se mobing preneha izvajati brez sprožitve nadaljnjih postopkov. V primeru da navedeni ukrep ni uspešen oz. je neučinkovit, vam svetujemo, da se obrnete na odvetnika, ki vam bo znal svetovati o možnostih nadaljnjega postopanja (to je lahko tožba, prijava na inšpektorat za delo, ovadba za kaznivo dejanje).

 

Delodajalec mi ni plačal regresa in plače, kaj lahko storim?

V primeru da delodajalec zamuja s plačilom plače ali regresa vam svetujemo, da ga na to najprej opozorite in mu dodelite dodaten (krajši) rok, da izpolni svoje obveznosti. Sporazumna rešitev tovrstnih situacij je namreč za vse vpletene navadno najbolj ugodna rešitev.

V primeru da so kršitve dalj časa trajajoče in ponavljajoče, je seveda nerazumno, da bi moral delavec trpeti posledice težav delodajalca. V takem primeru ima delavec na voljo nekaj različnih možnosti. Prva možnost je, da delodajalca prijavite pristojnemu inšpektoratu za delo. V primeru da bo inšpektorat ugotovil kršitev na strani delodajalca, mu bo naložil plačilo dolgovanega zneska, poleg tega pa mu bo lahko dal še kazen. Druga možnost je, da izredno odpoveste pogodbo o zaposlitvi (npr. če delodajalec dva meseca ne plačuje plače ali jo izplačuje v bistveno manjši višini). Ta možnost je smiselna predvsem takrat, ko je vaš delodajalec v slabem finančnem položaju brez možnosti za izboljšavo. V primeru, da podate izredno odpoved, ne velja nikakršen odpovedni rok, poleg tega pa imate pravico tudi do odpravnine in nadomestila za brezposelnost. Kot tretja možnost se ponuja tudi možnost sodnega spora. Ker ima plačilna lista naravo verodostojne listine, greste lahko s plačilno listo neposredno na izvršbo na podlagi verodostojne listine (brez da bi morali pred tem sprožiti pravo in v njej uspeti). V primeru da želite vložiti izvršbo, vam svetujemo a se o tem posvetujete z odvetnikom, ki ima izkušnje na tem področju.

 

Kdaj lahko delavec delo opravlja preko s.p.-ja in kdaj je potrebno z njim skleniti pogodbo o zapolsitvi?

Delavec lahko načeloma brez težav dela preko s.p.-ja v primeru, da opravlja delo za več naročnikov, je pri delu relativno samostojen, ne dela v delovnem času ki ga določa delodajalec, ne uporablja njegovih delovnih sredstev in prostorov oz. z drugimi besedami, ko niso izpolnjeni elementi delovnega razmerja.

Delo preko s.p.-ja tako ni dopustno v primerih, ko so podani elementi delovnega razmerja, to pa so:

  • Vključitev v organiziran delovni proces: to pomeni da je delavec organizacijsko del delovnega procesa delodajalca, dnevno opravlja delo, praviloma v prostorih delodajalca, v določenem delovnem času in z uporabo sredstev, ki so last delodajalca.
  • Osebno delo: deavec opravlja delo osebno in ne more izvedbe dela poveriti naprej nekomu drugemu.
  • Nepretrgano opravljanje dela: delavec se z vključitvijo v organiziran delovni proces delodajalca vključi z namenom trajnega opravljanja dela, to je (praviloma) brez vnaprej določenega časa prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Izjema je pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki pa ne vpliva na izpolnjenost tega elementa.
  • Odplačnost: delavec opravlja delo odplačno, tj. v zameno za plačilo in se plačilu v zameno za delo ne more odpovedati. Delavec je praviloma eksistenčno odvisen od plačila, ki ga dobi od delodajalca.
  • Subordinacija delavca: to pomeni, da delavec dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Nadzor nad izvajanjem dela pomeni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti delavca in spoštovanjem danih navodil. Navodila niso sestavina pogodbe o zaposlitvi temveč so posledica vodenja in koordinacije delovnega procesa, delavec pa je na ta navodila vezan. Navodila so enostranska, obvezna in se neposredno nanašajo na samo opravljanje dela. V povezavi z navodili delodajalca velja opozoriti, da navodilo ne pomeni, da lahko delodajalec odreja druga dela in naloge, ki ne sodijo v kontekst siceršnjih obveznosti delavca.

V primeru da so izpolnjeni zgoraj opisani elementi, delavec ne sme opravljati dela preko s.p.-ja, temveč mora z delodajalcem skleniti pogodbo o zaposlitvi, saj gre po vsebini za delovno razmerje.

Če zgornji elementi niso izpolnjeni in gre dejansko za opravljanje samostojnega dela za več različnih naročnikov, potem ni ovir za delo preko s.p.-ja. Obstaja še ena izjema, tj. ekonomsko odvisna oseba – ta izjema je podrobneje pojasnjena spodaj.

Poznavanje zgoraj opisanih elementov in izjem je pomembno, saj gre v primeru nedopustne zaposlitve preko s.p.-ja dejansko za prikrito delovno razmerje. Delodajalca lahko zaradi sklepanja prikritih delovneh razmerij doletijo številne neugodne sankcije. V primeru da zaposlujete delavce preko s.p.-ja in niste prepričani, ali je takšno zaposlovanje skladno z delovnopravno zakonodajo, vam priporočamo, da se posvetujete z odvetnikom za delovno pravo. Tako se boste lahko najbolj uspešno izognili globam in prekrškovnim postopkom.

 

Kaj pomeni, da je nekdo ekonomsko odvisna oseba?

Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Dodaten pogoj je, da taka samozaposlena oseba najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika. Po definiciji tukaj torej ne gre za delavca in zato delo preko s.p. ni sporno oz. nedopustno. Hkrati pa je potrebno opozoriti na to, da mora ekonomsko odvisna oseba, ki meni, da spada pod to opredelitev, o tem obvestiti naročnika in mu podati dokazila, ki bodo omogočila presojo ali so podani elementi ekonomske odvisnosti. Za samozaposleno osebo, ki deluje na tak način, je zakonska ureditev ugodna, saj ji daje določeno (omejeno) delovnopravno varstvo. Zanjo se namreč uporabljajo določbe ZDR-1 o prepovedi diskiminacije, minimalnih odpovednih rokih, prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov in še nekatere druge določbe.

V primeru da menite, da ste v odnosu do svojega naročnika ekonomsko odvisna oseba, vam priporočamo da se o tem posvetujete z odvetnikom, ki vam bo znal pojasniti vaše pravice / obveznosti v povezavi s tem.

 

V odvetniški pisarni Križanec že vrsto let zastopamo stranke v delovnopravnih postopkih.  Za več informacij nas lahko kontaktirate preko e-naslova: info@odvetnik-krizanec.si ali pa nas pokličete na telefonsko številko + 386 41 534 931.

Več o delovnem pravu pa si lahko preberete tudi na naslednji povezavi: DELOVNO PRAVO ODVETNIK

POTREBUJETE PRAVNO POMOČ NA PODROČJU DELOVNEGA PRAVA?

Leave a Reply