Odvetnik odgovarja: dedovanje, dedno pravo

ODVETNIK ODGOVARJA – DEDOVANJE

Zbrali smo nekaj najbolj pogostih vprašanj, s katerimi se stranke srečujejo v dednih postopkih. V kolikor pa imate še kakšno dodatno vprašanje pa nas lahko vedno kontaktirate – kontaktni podatki so navedeni spodaj.

 

Ali je možno podedovati dolgove? 

Odgovor je da, dedič podeduje poleg pravic tudi zapusntikove obveznosti (dolgove), a ne neomejeno. Odgovornost dediča za dolgove zapustnika je omejena, in sicer do vrednosti podedovanega premoženja. Pomembno pa je izpostaviti, da dedič ne odgovarja samo s podedovanim premoženjem, temveč tudi z lastnim premoženjem. Gre torej za omejitev po vrednosti in ne po vrsti premoženja. Da ponazorimo s primerom: Zapustnik je zapustil nepremičnino v vrednosti 55.000 EUR in 50.000 EUR dolga. Dedič zapustnika je samo njegov sin. Sin se je odločil, da bo sprejel dediščino. Sin bo tako odgovarjal za 50.000 EUR dolga, vendar ta odgovornost ni omejena na podedovano nepremičnino, temveč na vso premoženje dediča (do vrednosti 50.000 EUR). Sin zapustnika bi se tako lahko znašel v težavah, v kolikor bi bila nepremičnina, ki jo je podedoval ne prodajljiva. Odvetnik za dedovanje Vam bo znal svetovati v takšnih situacijah.

Dedič tako odgovarja za dolgove zapustnika. To so dolgovi, ki izhajajo iz samega zapustnika, ne glede na pravni temelj nastanka – npr. davčne obveznosti, obveznosti iz socialne varnosti, obveznosti iz zapustnikovih pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij, in podobno. Poleg tega dedič odgovarja tudi za dolgove zapuščine. To so obveznosti, ki nastanejo šele po smrti – npr. stroški pogreba zapustnika, stroški za popis in cenitev zapuščine, ne pa tudi stroški zapuščinskega postopka in stroški pravd v zvezi z dedovanjem (ti stroški namreč bremenijo stranke glede na uspeh v pravdi).

Če deduje samo en dedič, bo sam odgovarjal za zapustnikove dolgove, seveda do višine podedovanega premoženja. Če pa je dedičev več, so ti nerazdelno, solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak  do višine vrednosti svojega dednega deleža. Upnik bo tako lahko terjal katerega koli dediča, vendar le do višine njegovega dednega deleža. Kot že rečeno, pred  samim zapuščinskim postopkom je priporočljivo, da se stranka sestane z odvetnikom za dedno pravo (ki ima dejansko izkušnje na tem pravnem področju), ki ji bo znal pojasniti njene pravice in morebitne obveznosti.

 

Zapustnik je imel podpisano pogodbo o dosmrtnem preživljanju/pogodbo o preužitku. Ali bom lahko tudi jaz kljub temu dedoval?

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju se pogodbeni stranki dogovorita, da bo ena stranka drugo preživljala do smrti in zanjo skrbela, ta pa ji bo v zameno dala določeno premoženje, ki ji pripada ob sklenitvi pogodbe. Izročitev premoženja je odložena do smti preživljanca. To premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne spada v zapuščino pogodbenika, ki je to premoženje odsvojil. Zato to premoženje ne bo predmet dedovanja, pač pa bodo dediči lahko podedovali preostalo premoženje zapustnika. Kočljiva situacija lahko nastane, če so nujni dediči prikrajšani v svojem nujnem deležu.

V praksi pa se pogosto dogaja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju/pogodba o preužitku v resnici prikrita darilna pogodba. V takem primeru se lahko pogodbo izpodbija in če je izpodbijanje uspešno, lahko stranke uveljavljajo svoje nujne dedne deleže (pogodba o dosmrtnem preživljanju se šteje za darilno pogodbo – v kolikor pride do prikrajšanja nujnega dednega deleža, se mora polovico zakonitega deleža vračati v zapuščino). Odvetnik za dedovanje bo stranki znal pojasniti, kdaj pogodba o dosmrtnem preživljanju/pogodba o preužitku ne odraža prave volje strank.

Področje dednega prava v Republiki Sloveniji ureja predvsem Zakon o dedovanju.

 

Mama je sestri podarila tekom življenja nepremičnino. Ali se to darilo upošteva pri dedovanju?

Da, to darilo se bo upoštevalo, saj naša zakonodaja pozna institut vračunanja daril in volil v dedni delež. To pomeni, da bodo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki so od zapustnika dobili darila v času življenja, dobili iz zapuščine efektivno toliko manj, kolikor znaša vrednost darila. Tako se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika, bodisi za čas življenja, bodisi iz naslova dedovanja. Omeniti velja, da pride vračunavanje v poštev sam za zakonite dediče (ter nujne dediče, ki so tudi zakoniti dediči), za oporočne pa le tedaj, če je oporočitelj to v oporoki izrecno določil.

Način upoštevanja darila pri vračunavanju je tak, da zakoniti dedič, ki je darilo dobil, lahko izbere da se to darilo bodisi v naravi vrne v zapuščino, bodisi da se opravi računsko vračunanje vrednosti. Strankam vedno priporočamo, da se pred zapuščinsko obravnavno sestane z odvetnikom za dedno pravo, ki ji bo znal pojasniti njene pravice in obveznosti.

 

Zapustnik je z oporoko in z darili prikrajšal moj nujni delež. Kaj lahko storim?

Zakon določa osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre že po zakonu del zapuščine, ne glede na voljo zapustnika. Če je zapustnik s tem premoženjem razpolagal, bodisi z darili ali z oporoko, lahko prikrajšani nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta razpolaganja razveljavijo. Prikrajšanje nujnega dediča se odpravi tako, da se na njegovo zahtevo najprej zmanjšajo ali povsem odpravijo razpolaganja, ki jih je zapustnik določil z oporoko. Če se primanjkljaj ne more pokriti na ta način, se poseže tudi na dana darila (pride torej do vračanja daril). Če je potrebno vračati darila, se ta vračajo v obrnjenem vrstnem redu, kot so bila dana: najprej se vrne darilo, ki je po času naklonitve najbližje času smrti, nato naslednje, in tako naprej.

Nujni dedič, ki je bil prikrajšan mora sam zahtevati (uveljavljati v zapuščinskem postopku), da se zmanjšajo oporočna razpolaganja oz. vrnejo darila – sodišče tega ne bo upoštevalo po uradni dolžnosti. Dobro je, da takšen dednopravni zahtevek sestavi odvetnik v njegov imenu. Nujni dedni delež pa sicer znaša polovico zakonitega.

Odvetnik za dedno pravo mora dobro poznati tudi tudi druga pravna področja, predvsem obligacijsko pravo ter pravdni postopek.

 

Ko sta bila starša še živa, sem vlagal v njuno nepremičnino. Ali se to upošteva pri dedovanju?

Potomec, ki je živel z zapustnikom in mu je s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju premoženja, ima pravico zahtevati, da se mu iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tako imajo potomci pravico zahtevati izločitev zapustnikovega premoženja, ki ustreza njihovemu prispevku, nimajo pa pravice do denarne protivrednosti prispevka. Izjemoma se lahko določi tudi denarna protivrednost, če bi bila izločitev dela premoženja v naravi gospodarsko nesmotrna. Premoženje, ki ga upravičenci izločijo, je dejansko njihovo premoženje, čeprav je formalno pripadalo zapustniku. Tako to premoženje ne postane del zapuščine in se tudi ne vračunava v dedni delež in se ne upošteva pri izračunu nujnega deleža.

Potomec mora postaviti izločitveni zahtevek že v zapuščinskem postopku. Če tega ni naredil, lahko zahteva izločitev tudi kasneje, v pravdi. Priporočljivo je, da vam takšen zahtevek sestavi odvetnik za dedovanje.

 

V odvetniški pisarni Križanec že vrsto let zastopamo stranke v dednih postopkih.  Za več informacij nas lahko kontaktirate preko e-naslova: info@odvetnik-krizanec.si ali pa nas pokličete na telefonsko številko + 386 41 534 931.

Več o dednem pravu pa si lahko preberete tudi na naslednji povezavi: DEDNO PRAVO

POTREBUJETE PRAVNO POMOČ NA PODROČJU DEDNEGA PRAVA?

Leave a Reply