Delodajalec je dolžan poskrbeti za varnost delavca na delovnem mestu. Zagotoviti mu mora varne delovne pogoje in vso potrebno varnostno opremo, če je ta potrebna. Delodajalec ima torej posebne obveznosti, ki izvirajo iz pravil o varstvu pri delu in v skladu s katerimi si mora prizadevati za to, da se prepreči poškodba pri delu.
Kaj je poškodba pri delu? Nezgoda in poškodba pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. Preprosto rečeno – če se poškodujete na delu, vam najverjetneje pripada odškodnina za poškodbo pri delu. Vabimo vas, da si glede podrobnosti uveljavljanja odškodnine za poškodbo pri delu preberete spodnji prispevek.
Preprosto pojasnjeno vam odškodnina za poškodbo pri delu pripada vedno, ko v delovnem procesu utrpite določeno škodo. Škoda je lahko posledica nevarnega delovnega okolja, nespoštovanja predpisov o varnosti pri delu (npr. če vam delodajalec ne zagotovi ustrezne delovne opreme), ali zgolj dejstva, da opravljate objektivno nevarno delo (npr. delo z nevarnimi kemikalijami). Glede na opisano se odgovornost delodajalca za poškodbo pri delu deli na subjektivno(krivdno) odgovornost in objektivno odgovornost.
O Subjektivni odgovornosti govorimo, ko je za nastanek poškodbe (posredno ali neposredno) kriv delodajalec. Krivdna odgovornost delodajalca največkrat izvira iz kakšne opustitve – delodajalec denimo delavcu ne priskrbi primerne delovne opreme, odreja delo v delovnih razmerah, ki niso varne, in podobno. Tovrstni primeri so v praksi tudi najpogostejši.
Nekoliko redkejši so primeri objektivne odgovornosti delodajalca. Delodajalec bo odgovarjal objektivno – tj. ne glede na krivdo, če se je zgodila poškodba pri opravljanju dela, ki glede na vse okoliščine predstavlja nevarno delo oziroma nevarno dejavnost (tipičen primer je delo z nevarnimi snovmi). V teh primerih ni potrebno, da je delodajalec storil kaj narobe, temveč zadošča že, da delavčeva poškodba pri delu izvira iz objektivno nevarnega dela.
Delodajalec bo delavcu odgovarjal tudi za škodo, ki delavcu nastane na delovnem mestu kot posledica ravnanja drugih (npr. malomarno ravnanje drugega delavca, ki sodelavcu povzroči škodo).
Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da vam odškodnina za poškodbo pri delu NE bo pripadala, kadar je nastala škoda pripisljiva višji sili (npr. udar strele) ali izključno vašemu ravnanju. Torej, če ste bili kot delavec med opravljanjem dela malomarni ali neskrbni (morda celo pod vplivom alkohola ali drog), ter je nesreča pri delu nastala zaradi tega, vam odškodnina za poškodbo pri delu ne bo pripadala. Obstaja pa tudi še vmesna možnost – če je škoda pripisljiva deloma krivdi delodajalca, deloma pa krivdi delavca, bo odgovornost lahko deljena (malomarnost delavca se bo upoštevala kot njegov soprispevek k nastanku škode).
Pravna podlaga za pridobitev odškodnine za poškodbo pri delu je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), v kombinaciji z Obligacijskim zakonikom (OZ), ki ureja splošna pravila odškodninske odgovornosti. Pogosto bodo relevantni tudi drugi predpisi – npr. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
V primeru, da ste bili kot delavec udleženi v delovni nesreči, morate v prvi vrsti poskrbeti za svojo varnost. Če ste utrpeli resnejše poškodbe, ne odlašajte s klicem na 112. V vsakem primeru čim prej tudi zavarujte kraj delovne nesreče (odpravite nevarnost), če je to le mogoče. V kolikor vaš delodajalec oz. nadrejeni ni bil prisoten ob sami delovni nesreči, ga morate o tem nemudoma obvestiti.
Delodajalec mora Inšpektoratu RS za delo (IRSD) prijaviti poškodbo pri delu. Dolžan je prijaviti vsako smrtno nezgodo, vsako nezgodo pri delu, katere posledica je več kot tri dni odsotnosti delavca z dela in vsako kolektivno nezgodo pri delu (poškodovanih več delavcev, ne glede na število dni odsotnosti z dela). Zaradi izvajanja nalog mora delodajalec prijaviti tudi vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan bolniške odsotnosti z dela. Delodajalec bo prijavo delovne nezgode uredil kar preko spletnega portala SPOT. Papirni obrazec ER-8 se je leta 2022 ukinil, zato se prijav v papirni obliki več ne ureja (gre za zastarel postopek). S strani delodajalca izpolnjen spletni obrazec mora nato dopolniti izbrani osebni zdravnik poškodovanca – delavca.
Svetujemo vam, da po nezgodi čim prej zavarujete dokaze. Smiselno je, da napravite fotografije oz. videoposnetke, ki prikazujejo kraj nesreče in razlog za nesrečo. Zapomnite ali zapišite si tudi, kdo od sodelavcev je bil ob nesreči prisoten. Piče lahko podajo tudi izjave. V kolikor je bila na kraj poklicana policija, bo napravljen policijski zapisnik, ki je v nadaljnjem postopku lahko zelo koristen dokaz.
Ker vam je v nesreči predvidoma nastala škoda, bo nujno, da poiščete zdravniško pomoč (urgenca oz. osebni zdravnik). Skrbno shranite vse izvide, vezane na zdravljenje vaše poškodbe na delovnem mestu.
Svetujemo vam, da čim krajši čas po delovni nesreči pokličete odvetnika, ki je strokovnjak za odškodnine. Odvetnik vam bo lahko svetoval o tem, na kakšen način postopajte dalje, da bo uveljavljanje odškodnine kar se da uspešno in da bo višina odškodnine za vas čim bolj ugodna.
Po prvem telefonskem (ali e-mail) posvetu z našim odvetnikom za odškodnine, bo predvidoma sledil sestanek v naših poslovnih prostorih. O zadevi se je dobro celostno pogovoriti, da dobi odvetnik vtis o celotni zadevi in morebitnih posebnostih, ki bi bile lahko relevantne pri uveljavljanju odškodnine. Na sestanku se pogovorimo o vseh nadaljnjih korakih, ki pa v grobem vključujejo:
dopis delodajalcu;
odškodninski zahtevek;
po potrebi: tožba.
Prvi dopis delodajalcu je po navadi namenjen poizvedbi o tem, kakšna je polica za zavarovanje poškodbe pri delu, ki jo ima sklenjen delodajalec. Večina delodajalcev ima to odgovornost zavarovano, vendar v praksi še vedno opažamo primere, ko delodajalci odgovornosti za poškodbe pri delu sploh nimajo zavarovane. Vendar brez skrbi – tudi, če vaš delodajalec nima zavarovanje za poškodbo pri delu, vam odškodnina pripada.
Kadar je že delavec sam poizvedoval o morebitnem zavarovanju in je ugotovil, da delodajalec ni zavarovan, bo že prvi dopis delodajalcu predstavljal odškodninski zahtevek.
Kot opisano zgoraj, bo torej od delodajalčevega zavarovanja odvisno, ali bomo odškodninski zahtevek za poškodbo pri delu naslovili direktno na delodajalca, ali na zavarovalnico. V vsakem primeru v odškodninskem zahtevku opredelimo nastalo škodo, ki jo tudi finančno ovrednotimo.
Odškodnina za poškodbo pri delu je seveda odvisna od tega kakšne poškodbe so vam nastale, kakšno je bilo zdravljenje (ali so bili morda pri zdravljenju kakšni zapleti), koliko časa ste okrevali, kakšne nevšečnosti ste trpeli, in tako dalje. Naši odvetniki za odškodnine in ostali pravni strokovnjaki so dobro podkovani v pravnem vrednotenju nastale škode, zato bodo znali tako ovrednotiti, kot tudi argumentirati odškodnino, ki se jo zahteva. To pa je ključno za visoko odškodnino za poškodbo pri delu.
Po posredovanem odškodninskem zahtevku po navadi sledijo pogajanja za sklenitev poravnave. Delodajalec oz. zavarovalnica nam bosta praviloma ponudila nek znesek. Če je znesek sprejemljiv, se že na tej točki sklene poravnava. V kolikor glede višine odškodnine z delodajalcem ne moremo priti skupaj (ali pa delodajalec v celoti zavrača plačilo odškodnine), bo potrebno vložiti tožbo.
V kolikor torej z delodajalcem ne moremo priti do sporazumne rešitve spora, bo potrebno vložiti tožbo na pristojno sodišče. V postopku bo potrebno dokazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Za ugotavljanje višine nastale škode iz naslova poškodbe pri delu, bo predvidoma angažiran tudi izvedenec zdranviške stroke.
Svetujemo vam, da je v celotnem postopku uveljavljanja odškodnine za poškodbo pri delu vključen vaš odvetnik. Med drugim je namreč pomembo, da nekdo pazi na morebitno zastaranje in pravočasno uveljavljanje odškodnine. Neredko se zgodi, da so stranke pasivne in malce pozabijo na uveljavljanje odškodnine, v vmesnem času pa lahko zahtevek (v skrajnem primeru že zastara). Vaš odvetnik bo vedno pazil na to, da se tožba za uveljavljanje odškodnine za poškodbe pri delu pravočasno vloži.
Škoda lahko nastane v različnih oblikah. Najbolj tipična oblika škode je škoda zaradi fizičnih ali psihičnih poškodb – s tem so povezane razne telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ki se najpogosteje uveljavljajo kot škoda. V primeru, da je fizična poškodba povzročila trajno skaženost vašega telesa (npr. brazgotine, manjkajoči ud, itd.), se lahko uveljavljajo tudi duševne bolečine zaradi skaženosti. Če vam je nesreča pri delu pustilatrajne posledice, se le-te lahko uveljavljajo kot zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Odškodnino za poškodbo pri delu vam bo praviloma izplačala zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost za delovne nesreče. V kolikor konkreten delodajalec nima sklenjenega zavarovanja, vam bo odškodnino izplačal direktno delodajalec.
Pojem delovna nezgoda je opredeljen v 3. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in pomeni nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.
Včasih je veljalo, da je bila poškodba pri delu tudi poškodba, ki jo je delavec utrpel na poti na delo. Po spremembi zakonodaje to več ne velja. Logika je v tem, da delodajalec težko vpliva na vzrok za nastanek takšne poškodbe, zato je neprimerno, da avtomatično odgovarja za škodo, ki delavcu nastane na ta način.
Za poškodbo pri delu pa gre, če se poškodujete na službeni poti (prometna nesreča), ali v okviru organiziranega prevoza delodajalca na delo (torej če gre za prevoz na delo, ki ga organizira delodajalec).
Ko ste na bolniški zaradi poškodbe pri delu, boste prejemali 100% nadomestilo plače (ne le 80%, kot po navadi prejemate, ko ste na bolniški npr. zaradi bolezni). V tem smislu vam torej izguba na plači praviloma ne bo nastala.
Vseeno pa vam lahko nastane druga oblika premoženjske škode, ki jo lahko v okviru odškodnine za poškodbo pri delu tudi uveljavljamo.
V kolikor ste v nesreči utrpeli hudo telesno poškodbo, posledica katere je delna (ali popolna) nezmožnost za delo, ste upravičeni tudi do invalidnine. Zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je potrebno vložiti pri ZPIZ. Zahtevi je potrebno priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo in nekatere druge priloge.
Invalidnina vam bo priznana, če ste zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni utrpeli določeno vrsto in stopnjo telesne okvare, ki znaša najmanj 30 %. Nujen pogoj je tudi, da je telesna okvara nastala v času trajanja zavarovanja.
Vse je odvisno od konkretnega primera. Težko je predstaviti lestvico po kateri bi kar samodejno ovrednotili kakšna odškodnina za poškodbo pri delu vam pripada. Potrebna je analiza vseh okoliščin – vsake posebej in vseh okoliščin skupaj.
Zneski odškodnin se v praksi zelo razlikujejo. V prvi vrsti so seveda odvisni od tega, za kako hudo poškodbo je šlo. Pomembno je tudi, kako je potrekalo zdravljenje. Poškodba pri delu je lahko dokaj lahka, pa se zaplete pri zdravljenju, kar povzroči veliko nevšečnosti in stresa. Vse to se pravno ovrednoti in finančno pripomore h končnemu znesku odškodnine.
Po naših izkušnjah se odškodnine za lažje primere začnejo nekje pri 1.000,00 evrih, nato pa lahko segajo tudi do več sto tisoč EUR (v primerih, ko gre za zelo hude poškodbe – npr. za izgubo uda). Odškodnine se vedno odmerijo v mnogokratniku povprečne plače, zato da se lahko v vsakem časovnem trenutku odškodnina ovrednoti glede na današnje razmere.
Za lažjo predstavo glede višine odškodnin za poškodbo pri delu predstavljamo nekaj relevantne sodne prakse iz tega področja:
prvi primer: Delavec (pripadnik Slovenske vojske), se je poškodoval med vojaško vajo. Utrpel je frakturo (zlom) desne stegnenice. Prejel je skupni odmerjeni znesek odškodnine v višini 28.834,92 EUR kar pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 31,8 takratnih povprečnih neto plač. V današnjem času (leto 2024, ko znaša povprečna neto plača 1.501,97 EUR), bi to pomenilo znesek 47.762,65 EUR.
drugi primer: Delavec se je poškodoval pri opravljanju dela, ko je nanj padel 500 kg težak transportni voziček. Tožnik je pri tem utrpel zlom desnega gležnja z izpahom, udarnino leve strani obraza ter odrgnine nad medialnim maleolom. S psihiatrične plati je doživel travmatski dogodek s posledičnim razvojem posttravmatske stresne motnje. Prvostopenjsko sodišče mu je prisodilo znesek odškodnine v višini 22.302,00 EUR, a ga je nato Višje sodišče zvišalo na znesek 42.302,00 EUR.
tretji primer: Delavka je v delovni nesreči (ki je bila pripisljiva nevarnim delovnim razmeram) utrpela odprt zdrobljen zlom desne podlahtnice III. stopnje, večdelni zlom zgornjega dela leve golenice in zlom dveh reber. Prvostopenjsko sodišče ji je prisodilo odškodnino v višini 89.000,00 EUR, kar je bil ekvivalent 85,73 povprečnih mesečnih neto plač v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (oz. v današnjem času 128.763,88 EUR). V pritožbi in reviziji je bil znesek znižan, na skupnih 68.809,44 EUR.
četrti primer: Delavec je pri opravljanju dela padel iz strehe. Pri padcu je utrpel kompresijski prelom šestega prsnega vretenca, raztrganino desne ledvice nad ovojnico, manjšo krvavitev v levo prsno votlino ter udarnino in raztrganino v predelu levega komolca. Sodišče je delavcu priznalo odškodnino v višini 15.625 EUR, vendar je ugotovilo, da je delavec soprispeval k nastanku škode v višini 20%, zato je delavec prejel le 12.500 EUR.
Zneski odškodnin torej zelo variirajo. V lažjih primerih prejmete verjetno znesek od 1.000,00 oz. 2.000,00 EUR dalje, v težjih primerih pa gredo zneski lahko tudi v višine več sto tisoč EUR. Vendar, ponavljamo – potrebna je analiza konkretnih okoliščin konkretnega primera. Kot je nazorno pojasnilo Vrhovno Sodišče RS v jedru sodbe VIII Ips 176/2002: “Točnih meril za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ni, zato mora biti vsaka odškodnina obravnavana glede na vse dane okoliščine.“
Predlagamo vam, da v primeru nastanka poškodbe pri delu ravnate premišljeno. Če ste v dvomih, pokličite odvetnika. Odvetniki v naši odvetniški pisarni vam bodo dali osnovne nasvete in informacije že po telefonu (brezplačno).
Vsi poznamo ljudi, ki ne bodo odšli k zdravniku, dokler ni zares hudo. Vendar nikar ne bodite preveč trdoživi ko pride do tega. Če ste bili udeleženi v nesreči pri delu, obiščite zdravnika, tudi če menite, da “ni tako hudo“. Ne gre seveda le za odškodnino, temveč v prvi vrsti za vaše zdravje – le s pregledom pri zdravniku se boste lahko prepričali, da ne gre za kakšno hujšo poškodbo.
Nekateri delodajalci ne odreagirajo najbolje, ko se njihov delavec poškoduje zaradi nezgode pri delu. Delodajalci se morda ustrašijo, ker vedo, da niso zagotovili ustrezne delovne opreme oz. na splošno varnih pogojev za delo.
V teh primerih se lahko zgodi, da vam bo delodajalec ponujal razne rešitve, da bi vas odvrnil od odškodninskega zahtevka (npr. vam ponudil, da vam plača zasebno fizioterapevtsko obravnavo, ali da vam ponudi kakšen dodaten dan dopusta). Predlagamo, da ne sklepate nobenih “dogovorov“ z delodajalcem preveč na hitro, v nobenem primeru pa brez posveta s pravnim strokovnjakom. Moda ste upravičeni do bistveno višje odškodnine, kot si predstavljate. Posvetujte se s pravnim strokovnjakom, ki bo gledal izključno na vaš interes.
V kolikor ste bili udeleženi v delovni nezgodi, vam odškodnina za poškodbo pri delu najverjetneje pripada. Če ste glede na prebrani prispevek v dvomu, ali ste do odškodnine upravičeni ali ne, predlagamo, da se o tem posvetujete z našim odvetnikom za odškodnine.
Svetujemo, da si zapomnite nekaj ključnih točk:
Odškodnina vam najverjetneje pripada. Posvetujte se z odvetnikom.
Neposredno po nesreči delujte mirno in premišljeno – zavarujte dokaze in obiščite zdravnika. Nujno shranite vse dokaze (izvide, fotografije,…).
Z delodajalcem ne sklepajte NOBENIH dogovorov brez posveta s pravnim strokovnjakom.