Kazensko pravo

Kazensko pravo – Odvetnik

Kazensko pravo je celota pravnih pravil in pravnih načel, ki opredeljujejo kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije.

Odvetniki iz Odvetniške pisarne Križanec našim strankam nudimo pravno pomoč na celotnem področju kazenskega prava. Stranke zastopamo oziroma zagovarjamo v predkazenskem  in kazenskem postopku (tudi preiskava), postopkih rednih pravnih sredstev (pritožb), postopkih izrednih pravnih sredstev ter tudi v postopku izvršitve kazenske sankcije.

Pravni strokovnjaki iz Odvetniške pisarne Križanec imamo poglobljeno znanje o kazenskopravnem sistemu v vseh fazah kazenskega postopka in poznamo različne taktike tožilstva, kar nam pomaga pri kvalitetnem in predvsem učinkovitem zastopanju naših strank v kazenskih postopkih. Tudi v primeru, ko je stranki krivda nedvomno dokazana, ji pomagamo pri sklenitvi sporazuma o priznanju krivde in poskušamo doseči čim milejšo kazensko sankcijo.

Nudimo tudi pravno pomoč pri zastopanju oškodovanca – žrtve v kazenskem postopku. Oškodovancu pripravimo odškodninski zahtevek zoper domnevnega storilca kaznivega dejanja, čemur običajno sledi odškodninska tožba pred civilnim sodiščem, saj kazensko sodišče o tem redko odloča samo.

Po potrebi stranki sestavimo tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper znanega ali neznanega storilca.

Odvetnik za kazensko pravo mora dobro poznati Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik.

Vrste kazenskih postopkov

V našem pravu imamo tri vrste kazenskih postopkov:
(1) redni ali splošni kazenski postopek,
(2) skrajšani kazenski postopek,
(3) kazenski postopek proti mladoletnikom.

Redni kazenski postopek je predviden za kazniva dejanja za katere je predpisana kazen nad tremi leti zapora. Razdeljen je v več stopenj ali stadijev.

Skrajšani kazenski postopek je predviden za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen ali zapor do treh let. Njegova struktura je bolj enostavna saj med drugim ni predpisana faza preiskave.

Kazenski postopek proti mladoletnikom je predviden za mladoletne osebe in osebe, ki so storile kazniva dejanja kot mladoletniki in v času sojenja niso dopolnile 21 let starosti (mlajši polnoletni).

Odvetniki  v Odvetniški pisarni Križanec imamo bogate izkušnje na področju vseh zgoraj opisanih kazenskih postopkih, zaradi česar lahko svojim strankam zagotovimo uveljavitev njihovih pravic in jih strokovno zastopamo skozi celoten kazenski postopek.

POTREBUJETE POMOČ NA PODROČJU KAZENSKEGA PRAVA?

Odvetnik za kazensko pravo in njegova vloga

Odvetnik za kazensko pravo v  postopku nastopa lahko kot zastopnik obdolženca ali pooblaščenec zasebnega tožilca, oškodovanca ali oškodovanca kot tožilca.

Odvetnik kot zagovornik

Obdolženec ima v kazenskem postopku pravico do strokovne formalne obrambe, ki mu je zagotovljena na način, da si lahko izbere zagovornika. Zagovornik je lahko le odvetnik ali odvetniški kandidat pri čemer odvetniški kandidat ne more biti zagovornik pred Vrhovnim sodiščem. Odvetnik (zagovornik), kot pravni strokovnjak skrbi za to, da se zagotavlja “enakost orožij” v kazenskem postopku, saj morata biti obe stranki (obdolženec in državni tožilec) v postopku enakopravni. Tožilec ima za seboj celoten državni aparat, zaradi česar je obdolženec brez odvetnika v izrazito šibkejšem položaju. Odvetnik (zagovornik) ne sme biti zaslišan kot priča o tem, kar mu je obdolženec povedal, razen če obdolženec to zahteva. Zagovornika si ponavadi vzame obdolženec sam, lahko pa mu ga najamejo njegovi bližnji (zastopanje po pooblastilu). Sodišče pa mora v vseh primerih obvezne formalne obrambe (ko je opisano spodaj) v postopku poskrbeti, da bo obdolženec imel zagovornika, četudi si ga sam ne vzame.

Obvezno formalna obramba

Obvezna formalna obramba je v kazenskem postopku predpisana v različnih fazah postopka, in sicer:

1. ob odvzemu prostosti s strani policije,
2. v postopku odločanja o priporu,
3. v času pripora (obdolženec mora imeti zagovornika ves čas, ko je v priporu),
4. pri prvem zaslišanju, če je nem, gluh ali drugače nezmožen, da se uspešno brani, če mu je bila odvzeta prostost in je bil priveden k preiskovalnemu sodniku,
6. če zoper njega teče postopek za kaznivo dejanje s predpisano kaznijo 30 let zapora,
7. ob vročitvi obtožnice v rednem kazenskem postopku (ob vročitvi obtožnice mora imeti obdolženec zagovornika, če gre za kazniva dejanja s predpisano kaznijo nad 8 let zapora,
8. v fazi glavne obravnave, če se mu sodi v nenavzočnosti,
9. ob zaslišanju, ki bo dokaz v kazenskem postopku.

Odvetnik kot pooblaščenec

V kazenskem postopku imajo lahko zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec ter njihovi zakoniti zastopniki pooblaščenca, ki lahko izvršuje njihove pravice v postopku. Funkcijo pooblaščenca lahko opravlja tudi odvetnik.

Obvezno mora imeti pooblaščenca mladoletni oškodovanec v postopku za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, razen zvodništva, prostitucije in pornografije. Pooblaščenec skrbi za zaščito njegove osebne integritete pri zaslišanju in uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka. Mladoletni oškodovanec mora imeti pooblaščenca od uvedbe kazenskega postopka, če ga nima, mu ga postavi sodišče izmed odvetnikov.

Odvetnik lahko kot pooblaščenec oškodovanca v kazenskem lahko v imenu in za račun oškodovanca uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, ki bi ga sicer lahko oškodovanec uveljavljal v pravdi. Predmet zahtevka je lahko povrnitev škode storjene s kaznivim dejanjem, vrnitev stvari odvzete s kaznimi dejanjem, razveljavitev določenega pravnega posla idr.

Pet lastnosti dobrega odvetnika za kazensko pravo

Ko si izbirate odvetnika, ki vas bo zastopal v kazenskem postopku, bodite pozorni na naslednje lastnosti, ki jih po naši oceni mora imeti dober kazenskopravni odvetnik:

  1. Znanje in izkušnje: odvetnik z veliko znanja in izkušnjami iz prakse bo najbolje znal zaščititi vaše pravice in interese.
  2. Odločnost: dober odvetnik za kazensko pravo mora biti odločen, saj mora odločno in brez zadržkov zagovarjati pravice svojega klienta, ter se pogosto postaviti po robu tožilcu in sodniku.
  3. Kreativnost: odvetnik za kazensko pravo, ki ima določeno mero kreativnosti, vas bo uspešneje zagovarjal, saj bo znal najti domiselne rešitve za vaše probleme.
  4. Analitičnost: za delo na področju kazenskega prava je potrebno imeti dobro razvito logično in analitično mišljenje.
  5. Empatičnost: zelo pomembno je, da je vaš zagovornik poleg vseh zgoraj naštetih sestavin tudi empatičen, saj bo tako bolje znal prisluhniti vašim težavam in jih bo znal uspešneje rešiti.
Aut viam inveniam aut facia.
Vedno bodisi najdemo pot bodisi jo ustvarimo.

Faze kazenskega postopka

Faze kazenskega postopka so :

  1. A) Predkazenski postopek
    B) Preiskava
    C) Obtožni postopek
    D) Glavna obravnava
    E) Sodba
    F) Postopek z rednimi pravnimi sredstvi
    G) Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi

Predkazenski postopek

Predkazenski postopek se nanaša le na kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Pri kaznivih dejanjih, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo mora zasebni tožilec sam priti do podatkov, na podlagi katerih se bo odločil, ali naj sproži kazenski pregon ali ne. Državni tožilec lahko pri sodišču zahteva kazenski postopek le pod pogojem, da je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Utemeljen sum je podan, kadar obstajata določen obseg in kvaliteta dokazov, po katerih je možno z visoko stopnjo verjetnosti sklepati, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Dejanja, s katerimi se v predkazenskem postopku zbirajo dokazi, so kriminalistična dejanja, ki jih opravi policija. Odvetnik za kazensko pravo bo znal stranki že v predkazenskem postopku svetovati pri ustrezni strategiji uspešne obrambe.

Preiskava

Preiskava je stopnja rednega kazenskega postopka, ki jo opravi sodišče (preiskovalni sodnik). Preiskava se začne na zahtevo državnega tožilca, če je podan utemeljen sum (višja stopnja verjetnosti) zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Namen preiskave je zbrati podatke, ki so potrebni za odločitev o nadaljevanju kazenskega postopka. V njej se zbere le toliko dokazov o kaznivem dejanju in storilcu, da se lahko presodi, naj se kazenski postopek nadaljuje ali ne.

Obtožni postopek

Obtožni postopek je stopnja kazenskega postopka, ki se začne z vložitvijo obtožnega akta. V rednem kazenskem postopku se obtožni akt običajno vloži po opravljeni preiskavi. Izjemoma lahko državni tožilec vloži neposredno obtožnico.

Glavna obravnava

Na glavni obravnavi sodišče zaslišuje priče, izvedence in obdolženca, izvaja dokaze in v končni fazi razsodi o kazenski zadevi, odloči o vsebinski utemeljenosti obtožbe in obtoženca spozna za krivega ali nedolžnega. Smisel glavne obravnave je izrek sodbe. Odvetnik za kazensko pravo skrbi za to, da se spoštujejo pravice obdolženca v kazenskem postopku.

Sodba

Obsodilna sodba je sodba, s katero sodišče obtoženca spozna za krivega. Sodišče jo izreče, ko ugotovi, da je obtoženec storil kaznivo dejanje in da je obtoženec kazensko odgovoren (prišteven in kriv). Z obsodilno sodbo sodišče izreče kazensko sankcijo (kazen, pogojno obsodbo, varnostni ukrep, idr.) in med drugim odloči o odvzemu protipravne premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca idr.

Oprostilna sodba je sodba, s katero sodišče obtoženca oprosti obtožbe. Izreče jo, če dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo, če so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obtoženca ali če ni dokazano, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, katerega je obtožen.

Zavrnilna sodba je sodba, s katero sodišče ugotovi, da niso podani procesni pogoji za kazenski pregon ali manjkajo pravne predpostavke za vsebinsko odločanje.

Postopek z rednimi pravnimi sredstvi

Stadij pravnih sredstev je poseben stadij kazenskega postopka. Do njega pride, ko nezadovoljna stranka napade sodno odločbo in zahteva, da se razveljavi ali spremeni.

Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi

Z izrednimi pravnimi sredstvi se izpodbija pravnomočno sodbo.

Odvetniki iz Odvetniške pisarne Križanec iz Ljubljane nudijo v postopku pred sodiščem strankam strokovno zastopanje in zagotovitev “enakosti orožij” ter s tem enakopravno obravnavanje v vseh fazah kazenskega postopka.

POTREBUJETE POMOČ ODVETNIKA ZA KAZENSKO PRAVO?

Kazenske sankcije

Sistem kazenskih sankcij v slovenski pravni ureditvi je pluralističen. Poznamo namreč več vrst sankcij – temeljna delitev je na varnostne ukrepe, kazni in opozorilne sankcije.

Kazni se uporabljajo za storilce, ki so prištevni, polnoletni in krivi kaznivih dejanj. Če je v postopku ugotovljena storilčeva krivda, to dokazuje, da se je zavedal, da ravna v nasprotju s pravom. Zato je za svoje ravnanje in posledico, ki je nastala iz tega ravnanja, odgovoren. In ker je odgovoren, mu pravo izreka grajo v obliki kazni. V našem pravnem sistemu poznamo zaporno kazen, denarno kazen in stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila.

Opozorilne sankcije so opominjevalne narave in po vsebini pomenijo nadomestilo za kazen odvzema prostosti. Poznamo tri vrste opozorilnih sankcij: pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in sodni opomin.

Varnostni ukrepi izhajajo iz ugotovitve, da pri nekaterih storilcih obstajajo okoliščine, zaradi katerih obstaja nevarnost, da bodo ponavljali kazniva dejanja. Trajanje in oblika varnostnega ukrepa ni odvisna od storilčeve krivde, ampak od stopnje njegove nevarnosti. Kazenski zakonik določa šest vrst varnostnih ukrepov: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, prepoved opravljanja poklica, prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo, odvzem vozniškega dovoljenja ter odvzem predmetov.

Odmera kazni

Kazensko pravo zahteva, da je kazenska sankcija individualizirana, kar pomeni da je odmerjena glede na težo kaznivega dejanja in osebnost storilca. To je prvi okvir odmere kazni, ki ga upošteva sodišče. Nato pa sodišče upošteva še vse tiste okoliščine, ki vplivajo na to, da bo kazen v tem okviru manjša ali večja – to so olajševalne in obteževalne okoliščine.

Vrste olajševalnih in obteževalnih okoliščin:

  • Stopnja krivde: pri tej vrsti se pogosto uveljavlja višja ali nižja stopnja (ne)prištevnosti storilca
  • Nagibi storilca: kaj je vodilo storilca da je izvršil kaznivo dejanje. Nagib gre lahko storilcu bodisi v prid, bodisi v škodo.
  • Stopnja ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine: ta vrsta se nanaša na težo posledice kaznivega dejanja in je objektivne narave.
  • Okoliščine v katerih je bilo kaznivo dejanje izvršeno: npr. kraj, čas in način izvršitve kaznivega dejanja, izzvanost, mladostna nepremišljenost, in podobno.
  • Prejšnje življenje storilca
  • Osebne in premoženjske razmere storilca
  • Obnašanje storilca po kaznivem dejanju
  • Poravnava škode, ki je bila povzročena s kaznivim dejanjem

Pri odmeri kazni upošteva sodišče tudi pričakovani učinek kazni na prihodnje življenje storilca v družbenem okolju.

Dober odvetnik za kazensko pravo bo znal na pravilen način uveljavljati olajševalne okoliščine in minimalizirati vpliv obteževalnih okoliščin.

Omilitev kazni

Kazenski zakonik določa kazni za posamezna kazniva dejanja v razponu (npr. za kaznivo dejanje ponarejanja denarja je predpisana kazen od šestih mesecev do osmih let). Praviloma se lahko sodnik pri odmeri kazni spusti do spodnje meje (torej 6 mesecev v našem primeru). Izjemoma pa lahko sodišče omili kazen, kar pomeni, da uporabi milejšo kazen od predpisane. To bo sodnik storil, če ocenjuje, da obstajajo okoliščine zaradi katerih je teža kaznivega dejanja manjša.

Odvetniki v Odvetniški pisarni Križanec se vedno trudimo, da stranki, če je to le mogoče, izposlujemo omilitev kazni.

Izvrševaje kazenske sankcije – pogojni odpust

Če je bila obsojencu izrečena zaporna kazen, jo bo najverjetneje prestajal v zavodu za prestajanje zaporne kazni. Ko prestane ½ zaporne kazni (oz ¾ za kazni nad 15 let), lahko zaprosi za pogojni odpust. V takem primeru bo izpuščen iz zapora, pod pogojem, da v preizkusni dobi ne izvrši novega kaznivega dejanja.

Prvi pogoj za pogojni odpust je torej, da je prestan že določen del kazni. Drugi (materialni) pogoj pa je ugotovitev, da se da utemeljeno pričakovati, da storilec ne bo ponovil kaznivega dejanja.

Dodelitev pogojnega odpusta je v diskreciji Komisije za pogojni odpust, ki ga bo odobrila samo, če bo ocenila, da je obsojenec s svojim delom in obnašanjem med prestajanjem kazni dokazal, da si to ugodnost zasluži.

Če bo obsojenec med preizkusno dobo izvršil novo kaznivo dejanje, bo sodišče preklicalo pogojni odpust, obsojenec pa se bo vrnil v Zavod za prestajanje zaporne kazni.

 

V Kolikor vas na področju kazenskega prava zanima še kaj več – si lahko preberete tudi nekaj najbolj pogostih vprašanj z odgovori, ki so jih sestavili odvetniki v naši pisarni: Odvetnik odgovarja: kazensko pravo, kazniva dejanja