Odvetniki in drugi pravni strokovnjaki v naši odvetniški pisarni s svojimi bogatimi izkušnjami znanjem ter strokovnostjo na področju dednega prava in izročilnih pogodb, ki imajo dednopravne posledice, nudijo svetovanje strankam pred sklenitvijo izročilne pogodbe (seznanitev s pravnimi posledicami pogodbe glede na dejansko stanje, popis premoženja izročitelja ter predlagane možnosti glede prenosa lastninske pravice na prevzemnike idr.), v fazi sklepanja pogodbe (priprava besedila pogodbe, pridobivanje lokacijskih informacij ter drugih listin, ki se zahtevajo pri prenosu nepremičnin na podlagi izročilne pogodbe, zastopanje v postopku pred upravno enoto v primeru, ko so predmet pogodbe kmetijska zemljišča, zastopanje v davčnem postopku, ureditev termina pri notarju idr.) ter tudi pri realizaciji pogodbe(zastopanje pri vknjižbi lastninske pravice prevzemnikov ter drugih pravic, zastopanje pri vpisu sprememb v sodni register idr.).
Izročilna pogodba (poimenovana tudi pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja ali pogodba o izročitvi) je pogodba, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa in s katero se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje (del premoženja ali celotno premoženje), ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe, svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani k dedovanju. Izročilna pogodba je torej oblika izročitve premoženja, ki ima dednopravne učinke, saj z njo izročitelj v naprej izroči svojim potomcem premoženje, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe.
Z izročilno pogodbo je mogoče razdeliti le premoženje, ki ga ima izročitelj ob sklenitvi pogodbe, ne mora pa izročitelj razpolagati s premoženjem, ki bo v izročiteljevi zapuščini (tj. premoženje, ki ga bo imel ob smrti).
Kot premoženje, ki ga izročitelj lahko prenese na pridobitelja se šteje lastninska pravica na nepremičninah, lastninska pravica na premičninah, imetništvo poslovnega deleža v družbah, delnice, terjatve, idr.
Prevzemniki premoženja so lahko i) potomec, ne glede na oddaljenost sorodstva z izročiteljem (otrok, vnuk, pravnuk – pri čemer bližji potomci ne izključujejo bolj oddaljenih), ii) posvojenec in njegov potomec ali posvojenec ne glede na oddaljenost (pri čemer bližji ne izključuje bolj oddaljenih) (v nadaljevanju skupaj: »potomci«), iii) zakonec ali zunajzakonski partner.
Premoženje, ki je zajeto v izročilni pogodbi ne spada v zapuščino izročitelja in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti ter torej ni predmet dedovanja. Povedano drugače, ko izročitelj umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto v izročilni pogodbi in tisto premoženje, ki ga je pridobil zapustnik po sklenitvi izročilne pogodbe.
Stranke izročilne pogodbe so najmanj izročitelj in njegovi potomci, lahko pa je stranka pogodbe tudi zakonec ali zunajzakonski partner izročitelja. V kolikor vsi potomci niso sklenili izročilne pogodbe taka pogodba šteje za darilno pogodbo razen, če potomci podajo strinjanje ali soglasje naknadno (z izjavo v obliki notarskega zapisa). Enako velja, če se je izročitelju po izročitvi in razdelitvi (sklenitvi izročilne pogodbe), s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.
Izročitelj lahko z izročilno pogodbo upošteva tudi svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja in je takrat potrebno, da se tudi zakonec oziroma zunajzakonski partner z izročilno pogodbo strinja tako, da sklene izročilno pogodbo ali strinjanje poda naknadno. V tem primeru zakonec oziroma zunajzakonski partner nima pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja s čimer je njegova pravica do nujnega deleža okrnjena, saj nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet z izročilno pogodbo.
Če zakonec oziroma zunajzakonski partner ni upoštevan z izročilno pogodbo in ni sklenil oziroma se ni naknadno strinjal z izročilno pogodbo, je izročilna pogodba med izročiteljem in potomci veljavna, vendar zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena. To pomeni, da se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darilo.
Izročitelj si lahko pri sklenitvi izročilne pogodbe pridrži zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Poenostavljeno to pomeni, da si lahko izročitelj zagotovi, da bo do svoje smrti on ali njegov zakonec ali tretja oseba uživala premoženje, ki ga je prenesel na potomce. V primeru izročitve nepremičnin, v katerih je izročitelj prebival, si lahko izročitelj izgovori, da bo do svoje smrti v teh nepremičninah bival ter nepremičnine uporabljal (npr. če gre za kmetijska zemljišča se lahko izgovori tudi uživanje plodov zemljišča – pridelkov zemljišča).
Potomci s sklenitvijo izročilne pogodbe niso odgovorni za dolgove izročitelja, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega.
Odvetniki v naši pisarni vam pomagajo pri uskladitvi vsebine izročilne pogodbe ter pri pridobivanju listin o izpolnjevanju pogojev za prenos lastninske pravice premoženja, ki je predmet izročilne pogodbe. Pri prenosu nepremičnin je npr. potrebno pred sklenitvijo izročilne pogodbe pridobiti lokacijsko informacijo in preveriti morebitne posebnosti pri prenosu lastninske pravice (npr. posebnosti pri kmetijskih zemljiščih, posebnosti pri pridobitvi soglasja v primeru, da se nepremičnine nahajajo na območju ohranjanja narave idr.). Odvetniki vam pomagamo tudi pri uskladitvi pogodbe ter potrditvi pogodbe pri notarju ter pri zastopanju v zemljiškoknjižnem postopku. Prav tako odvetniki v naši pisarni zastopajo stranke pri odobritvi pogodbe na upravnih enotah (kadar so predmet izročilne pogodbe kmetijska zemljišča) in pri zastopanju pri drugih pristojnih organih, če je to potrebno za veljaven prenos lastninske pravice pri premoženju, ki je predmet izročilne pogodbe.
Postopek pri uskladitvi in realizaciji izročilne pogodbe je:
Izročitelj lahko prekliče izročilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.
V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.
Za presojo ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na hudo nehvaležnost oziroma okoliščine, ki kažejo na to, da so izpolnjeni drugi zakonski pogoji za preklic (odstop) izročilne pogodbe se strankam predlaga, da poiščejo pomoč pri odvetniku, ki jim bo lahko svetoval ali imajo stranke glede na te okoliščine in glede na uveljavljeno sodno prakso sodišč možnost uspeti s tožbo na prenehanje izročilne pogodbe na podlagi preklica (odstopa) izročilne pogodbe.
Odvetniki v naši pisarni pomagamo strankam tudi pri zastopanju v davčnem postopku saj je izročitev premoženja na podlagi izročilne pogodbe lahko tudi predmet obdavčitve. Po Zakonu o davku na dediščine in darila je potrebno izročilno pogodbo po tem, ko je potrjena v obliki notarskega zapisa priglasiti davčnemu organu (FURS). Priglasitev se opravi na predpisanem obrazcu FURS pri čemer je pomembno, da se v primeru, da je z izročilno pogodbo določeno tudi kakršnokoli izplačilo enega izmed potomcev, drugemu potomcu priglasitev pravilno opravi in da se tako izplačilo obravnava v okviru izročitve premoženja in ne kot darilo med potomcema.
Poleg davka na dediščine in darila je potrebno na FURS priglasiti tudi napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine ali uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti (na podlagi Zakona o dohodnini). Tudi ti dve napovedi se opravita na podlagi standardiziranega obrazca FURS.
Zaradi pomembnosti davčne prijave je pomembno, da stranke odvetniku v naprej sporočijo vse podatke o tem kakšna je družinsko razmerje med strankami, kdaj je izročitelj nepremičnine pridobil in kakšna je bila vrednost nepremičnin ob pridobitvi ter druge pomembne podatke, da lahko nato odvetnik pravilno svetuje ali je izročilna pogodba sploh predmet davka na dediščine in darila ter če je predmet davka na kapitalski dobiček ali so morebiti izpolnjeni pogoji za odlog ugotavljanja davčne obveznosti za primere podaritve kapitala.
Bistvena razlika med izročilno in darilno pogodbo je ta, da lahko izročitelj z darilno pogodbo veljavno prenese premoženje na kateregakoli potomca, zakonca oz. zunajzakonskega partnerja ali tretjo osebo in pri tem za veljavnost darilne pogodbe ni potrebno soglasje preostalih potomcev ali zakonca. Je pa glavna razlika med tema pogodbama ta, da nujni dediči v primeru, da je sklenjena izročilna pogodba s katero so soglašali vsi potomci in zakonec, nimajo pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja in se torej nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet z izročilno pogodbo. V primeru darilne pogodbe pa imajo nujni dediči pravico, da zahtevajo vračilo daril oz. nujni delež iz daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič.
Z izročilno pogodbo izročitelj neodplačno prenese lastninsko pravico na svojem premoženju na potomce in lahko tudi na zakonca, v zameno za izročitev pa si lahko, vendar to ni obvezno ali predpogoj za veljavnost pogodbe, izgovori užitek na premoženju, dosmrtno rento, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.
Za razliko od izročilne pogodbe, ki je lahko oziroma je v večini primerov neodplačna in si torej izročitelj ne izgovori užitka, rente, dosmrtnega preživljanja ali drugega nadomestila, pa je pogodba o dosmrtnem preživljanju odplačna pogodba saj se mora preživljavec zavezati s pogodbo, da bo za preživljanca (izročitelja) skrbel tako, da mu bo zagotovil določene dajatve, storitve ipd. Bistvena lastnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je torej njena odplačnost.
Pomembna razlika je tudi ta, da lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju sklene katerakoli oseba in je torej krog oseb, ki lahko sklenejo pogodbo, nedoločen, medtem, ko izročilno pogodbo lahko sklenejo le potomci izročitelja ter njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Bistvena razlika med izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju je tudi ta, da pri izročilni pogodbi postanejo potomci in zakonec lastniki nepremičnine takoj po sklenitvi pogodbe, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je prenos lastninske pravice odložen do smrti preživljanca (izročitelja).
Enako kot pri izročilni pogodbi pa tudi pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju dediči zapustnika oziroma preživljanca v primeru, da je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, nimajo pravice zahtevati nujnega deleža iz premoženja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju in se torej nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet s to pogodbo.
Tudi pogodba o preužitku je enako kot pogodba o dosmrtnem preživljanju odplačna pogodba saj se mora prevzemnik zavezati s pogodbo, da bo za preužitkarja (izročitelja) skrbel tako, da mu bo zagotovil določene dajatve, storitve ipd.
Enako kot pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju velja tudi za pogodbo o preužitku, da jo lahko sklene katerakoli oseba in je torej krog oseb, ki lahko sklenejo pogodbo nedoločen, medtem, ko izročilno pogodbo lahko sklenejo le potomci izročitelja ter njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Enako kot pri izročilni pogodbi in pogodbi o dosmrtnem preživljanju velja tudi pri pogodbi o preužitku, da dediči zapustnika oziroma preužitkarja v primeru, da je sklenjena pogodba o preužitku, nimajo pravice zahtevati nujnega deleža iz premoženja, ki je predmet pogodbe o preužitku in se torej nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet s to pogodbo.
Enako kot pri izročilni pogodbi postane prevzemnik lastnik nepremičnine takoj po sklenitvi pogodbe o preužitku in torej prenos lastninske pravice pri nepremičninah ni odložen do smrti preužitkarja.
Bistvena razlika med izročilno in darilno pogodbo je ta, da lahko izročitelj z darilno pogodbo veljavno prenese premoženje na kateregakoli potomca, zakonca oz. zunajzakonskega partnerja ali tretjo osebo in pri tem za veljavnost darilne pogodbe ni potrebno soglasje preostalih potomcev ali zakonca. Je pa glavna razlika med tema pogodbama ta, da nujni dediči v primeru, da je sklenjena izročilna pogodba s katero so soglašali vsi potomci in zakonec, nimajo pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja in se torej nujni delež lahko zahteva le iz premoženja, ki ni bil zajet z izročilno pogodbo. V primeru darilne pogodbe pa imajo nujni dediči pravico, da zahtevajo vračilo daril oz. nujni delež iz daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič.