Družinsko pravo je skupek pravnih pravil in načel, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnost, razmerje med starši in otroki, posvojitev, rejništvo in skrbništvo. Odvetnik za družinsko pravo v naši odvetniški družbi nudi strankam celovite in strokovne nasvete ter rešitve na področju družinskega prava.
Odvetnik za družinsko pravo pomaga strankam pri razvezi zakonske zveze pred sodiščem, pri sporazumni razvezi zakonske zveze ter delitvi premoženja med zakoncema. Odvetniki za družinsko pravo nudijo pravne storitve tudi glede postopka dodelitve otrok, ureditve premoženjskih razmerij partnerjev v zunajzakonski skupnosti in sestave dogovora o preživnini. V primeru, da se starša ob razhodu ne moreta dogovoriti o izvajanju stikov (zlasti če eden izmed staršev onemogoča stike drugemu staršu), je smiselna vložitev predloga za izdajo začasne odredbe, ki vam ga lahko pripravimo v naši odvetniški pisarni. Daljša prekinitev stikov za čas trajanja rednega sodnega postopka je namreč za odnos med staršem in otrokom lahko usodna. V primeru, da je vaša težava na preživninskem področju, pripravimo odvetniki za družinsko pravo tudi predlog na zvišanje ali znižanje preživninske obveznosti. V Odvetniški pisarni Križanec imamo veliko izkušenj tudi s sestavo predloga na ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva. Nudimo vam torej celovite strokovne rešitve na področju družinskega prava.
V kolikor partnerja oz. bivša zakonca ob željeni razvezi zakonske zveze nimata mladoletnih otrok in sta sporazumna glede delitve skupnega premoženja, lahko zakonsko zvezo razvežeta pred notarjem. Tak postopek ločitve je hiter in učinkovit. Svetujemo vam, da si v postopku pridobite pomoč odvetnika za družinsko pravo.
Na žalost pa številni zakonci ob razhodu niso sporazumni glede razveze zakonske zveze in glede delitve skupnega premoženja. V takem primeru bo zakonsko zvezo razvezalo sodišče. Sodišče bo pristojno za razvezo zakonske zveze tudi takrat, kadar imata razvezana zakonca skupne mladoletne otroke. Ob razvezi zakonske zveze mora namreč sodišče odločiti tudi o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju mladoletnih otrok. Sodišče po uradni dolžnosti pazi na koristi otroka.
V primeru, da imata zakonca (ali zunajzakonska partnerja) ob razhodu mladoletne otroke, bo sodišče odločalo o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o stikih in o preživnini. Sodišče lahko dodeli otroke v varstvo in vzgojo bodisi le enemu od staršev, bodisi obema staršema skupaj. Praksa slovenskih sodišč se je v zvezi z določanjem skupnega varstva in vzgoje v zadnjih letih pomembno spremenila. V preteklosti je veljalo, da je bila določitev skupnega starševstva možna le, kadar sta s tem soglašala oba starša – danes pa je položaj drugačen, saj lahko sodišče določi skupno varstvo in vzgojo vedno, kadar oceni, da je to v največjo korist mladoletnih otrok. Dober odvetnik za družinsko pravo mora stranki pojasniti, kaj sploh vzgoja in varstvo v praksi pomeni in kakšna je zadnja sodna praksa na tem področju – tudi zato, da stranka ne sledi slepo mnenju okolice. V praksi namreč opažamo, da so laična prepričanja strank v zvezi s tem pogosto napačna.
Sodišče v postopku določitve varstva in vzgoje, stikov in preživnine, pridobi tudi mnenje pristojnega Centra za socialno delo. Mnenje centra za socialno delo ima v postopku pomembno težo, saj sodišča v praksi sledijo mnenju centra glede določitve varstva in vzgoje, stikov in preživnine. V praksi opažamo, da so tudi centri za socialno delo vedno bolj naklonjeni skupnemu starševstvu, v kolikor so družinske razmere dotične družine normalne (odsotnost nasilja, ipd.) in je skupno starševstvo tudi praktično izvedljivo. Ideja je namreč v tem, da se za otroka ustvari režim, ki je čim bolj podoben režimu, ki bi obstajal v primeru da do ločitve ne bi prišlo.
Vsak starš ima pravico do stikov s svojim otrokom. Iz tega razloga je potrebno v primeru, da je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo enemu staršu, z drugim staršem določiti stike. Obseg in pogostost stikov pa sta odvisna od konkretne družinske situacije. V primeru, da eden izmed staršev preprečuje stike drugemu staršu (še preden je sodišče s pravnomočno odločbo odločilo o izvajanju stikov), ima drugi starš možnost vložiti predlog na izdajo začasne odredbe, s katero si bo (začasno, do izdaje odločbe sodišča) zagotovil stike z otrokom. Začasna odredba je v primeru preprečevanja stikov priporočljiva zato, da se zagotovijo redni stiki že za čas trajanja postopka. Daljša prekinitev stikov med enim staršem in otrokom ima namreč lahko za posledico odtujitev in skrhanost odnosa na dolgi rok. Svetujemo vam, da si za postopek začasne odredbe pridobite pomoč odvetnika za družinsko pravo.
Vsak starš ima dolžnost preživljati svojega otroka. Višina in razporeditev preživnine med starša je odvisna na eni strani od potreb otroka in na drugi strani od premoženjskih zmožnosti vsakega izmed staršev. Sodišče glede na navedbe strank ugotovi kakšne so mesečne preživninske potrebe otroka in glede na prihodke in stroške vsakega izmed staršev ugotovi njune premoženjske zmožnosti. Nato določi pravično razporeditev preživnine med oba starša.
Dober odvetnik za družinsko pravo mora biti odločen, sočuten in analitičen.
Preden se na sodišče lahko vloži predlog na ureditev varstva in vzgoje, stikov in preživnine, se morata zakonca oz. partnerja udeležiti predhodnega svetovanja na Centru za socialno delo. Gre za procesno predpostavko za začetek postopka (ki je le izjemoma ni potrebno izpolniti – npr. če eden izmed zakoncev živi v tujini).
Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita, ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je postala zakonska zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna, ali obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze. Center za socialno delo zakonca tudi seznani s tem, kakšne možnosti pomoči imata v okviru centra (npr. vključitev v družinsko svetovanje ipd.). Zakonca se lahko bodisi odločita, da se bosta poslužila katere izmed oblik pomoči centra, ali pa se v primeru, da njuna stališča niso predaleč, odločita za sklenitev dogovora o vprašanjih, povezanih z otroki.
V kolikor je izid predhodnega svetovanja na CSD neuspešen (stališč zakoncev se ne da zbližati do te mere, da bi se poravnala), se lahko začne sodni postopek z vložitvijo predloga na sodišče.
Na podlagi dolgoletnih izkušenj vam toplo svetujemo, da se že pred udeležbo predhodnega svetovanja na CSD posvetujete z odvetnikom za družinsko pravo. “Odvetnik za ločitev” vam bo namreč lahko razložil kakšne so vaše pravice (da ne bi morebiti sklenili zase škodljive poravnave) in vas opozoril na kaj morate biti posebej pozorni na predhodnem svetovanju.
Na željo zakoncev lahko že pred samo sklenitvijo zakonske zveze ali pa med njenim trajanjem pripravimo pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema (laično imenovana tudi “predporočna pogodba“), s katero se izognemo nekaterim neprijetnim sodnim postopkom ob morebitni razvezi zakonske zveze. Kljub laičnemu prepričanju, da je mogoče predporočno pogodbo skleniti le pred poroko, je dejansko pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij mogoče skleniti tudi tekom trajanja zakonske zveze. Zakonca na ta način lahko dosežeta delitev premoženja ob razvezi zakonske zveze, ki je do točke sklenitve pogodbe že nastalo, ter uredita vprašanje nastajanja skupnega premoženja v prihodnje. S tem dosežeta enak učinek, kot da bi sklenila pogodbo že pred sklenitvijo zakonske zveze in je njuno premoženje s tem zavarovano.
V kolikor ste v zvezi (zakonski ali izvenzakonski), v kateri prihaja do nasilja, imate posebno varstvo po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Žrtev nasilja lahko (s pomočjo odvetnika) sodišču predlaga, da zoper družinskega člana odredi različne ukrepe, npr.: da mu prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, da prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev, da prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (šola, vrtec, služba), da prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, da prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo in druge.
Postopek odločanja je hiter, saj je namen postopka, da se zavaruje žrtev, ki je akutno ogrožena.
Ne glede na to, ali ste na strani žrtve in potrebujete odvetnika, ki vas bo zastopal v postopku odreditve ukrepov, ali pa ste na drugi strani in so bili zoper vas predlagani tovrstni ukrepi, vam bodo odvetniki v naši pisarni znali svetovati kako postopati in vas bodo v postopku lahko tudi zastopali.
V okviru družinskega prava imamo več vrst postopkov. Ločitev in vsa vprašanja povezana z otroki (varstvo in vzgoja, stiki, preživnina) se urejajo v nepravdnem postopku (po pravilih Zakona o nepravdnem postopku), pred okrožnim sodiščem. Delitev premoženja se ureja v pravdnem postopku, po pravilih zakona o pravdnem postopku. Delitev premoženja je sicer dvofazen postopek, saj je potrebno najprej v pravdi ugotoviti deleže zakoncev na skupnem premoženju in obseg skupnega premoženja, nato pa se v nepravdnem postopku izvede sama delitev.
Družinskopravni spori so med najbolj čustveno obremenjujočimi sodnimi postopki za vse vpletene stranke. Iz tega razloga je zelo pomembno, da je odvetnik za družinsko pravo, ki vas zastopa v sodnih (ali drugih) postopkih, po eni strani empatičen, po drugi strani pa sposoben realne presoje konkretnega pravnega položaja strank postopka, da lahko zavaruje pravice svoje stranke.
Ker so družinski postopki zelo obremenjujoči za stranke, je pomembno, da imate kot udeleženec tovrstnega postopka na svoji strani strokovno podkovanega odvetnika, ki vam bo znal prisluhniti in vam bo stal ob strani, ter bo odločno varoval vaše interese.
V odvetniški pisarni Križanec vedno skušamo v prvi vrsti spor rešiti izvensodno. Po naših izkušnjah je to v družinskih zadevah še posebej pomembno (predvsem, kadar so v igri mladoletni otroci).
V primeru, da ste se znašli v sporu s svojim (bivšim) zakoncem oz. partnerjem glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz razveze oz. starševstva (ločitev, premoženje, varstvo in vzgoja, stiki, preživnina), je smiselno, da se kar čim prej posvetujete z odvetnikom. Odvetnik, ki ima izkušnje na področju družinskega prava, vam bo namreč znal predstaviti kakšne so vaše pravice in kakšne so možnosti vašega nadaljnjega postopanja (predhodno svetovanje na CSD, mediacija, vložitev predloga na sodišču, vložitev predloga za izdajo začasne odredbe). Na podlagi izkušenj vam bo odvetnik svetoval, kakšen je najprimernejši način nadaljnjega postopanja in vam bo stal ob strani tudi ob nadaljnjem izvensodnem ali sodnem postopku.
