Delovno pravo je pravna veja, ki ureja razmerja med delavci in delodajalci pri delu.
Zaradi posebnosti pogodbenega delovnega razmerja, delovno pravo na kompleksen način ureja varstvo pravic in obveznosti delavcev v delovnem razmerju ter njihovo uveljavljanje.
Odvetnik za delovno pravo zagotavlja varstvo delavčevega dostojanstva ter njegovih pravic, ki so zaradi podrejenega položaja delavca v razmerju do delodajalca velikokrat kršene, poleg tega pa lahko na področju delovnega prava zastopa tudi delodajalca pri njegovem poslovanju ter varstvu njegovih interesov.
Pravni strokovnjaki v odvetniški pisarni Križanec zastopamo pred sodišči tako delavce kot tudi delodajalce, sodelujemo pri pripravi splošnih aktov delodajalca, pri pripravi ali odpovedi pogodb o zaposlitvi, avtorskih pogodb, podjemnih pogodb, prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule ter na drugih področjih delovnega prava.
Odvetniki iz odvetniške pisarne Križanec imamo na področju delovnega prava veliko izkušenj, svoje stranke pa zastopamo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi.
Odvetniška pisarna Križanec ima sedež v Ljubljani, na naslovu Dalmatinova ulica 5.
Da bo šlo v konkretnem primeru za delovno razmerje, mora razmerje med delavcem in delodajalcem izpolnjevati določene kriterije oz. elemente. Ti elementi so naslednji:
Poznavanje elementov delovnega razmerja je pomembno, saj v primeru, da so izpolnjeni zgoraj opisani elementi, delavec ne sme opravljati dela preko s.p.-ja ali preko pogodbe civilnega prava (tipično preko podjemne ali avtorske pogodbe), temveč mora z delodajalcem skleniti pogodbo o zaposlitvi. V nasprotnem primeru lahko delodajalca doletijo visoke denarne kazni.
Dober odvetnik za delovno pravo mora biti odločen, kreativen in analitičen.
S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi nastane delovno razmerje, z njo delavec in delodajalec uredita medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z delovnim razmerjem. V nadaljevanju opisujemo nekaj osnovnih vrst pogodbe o zaposlitvi in nekaj temeljnih značilnosti pogodbe o zaposlitvi.
Odvetniki in drugi pravni strokovnjaki v Odvetniški pisarni Križanec iz Ljubljane pripravljamo pogodbe o zaposlitvi, vodimo postopke pred sodišči zaradi nezakonitosti pogodb o zaposlitvi in njihovih nezakonitih odpovedi. Odvetnik, ki ima izkušnej na področju delovnega prava bi moral nemudoma prepoznati nezakonitost pogodbe o zaposlitvi ali njene odpovedi ter uveljavljati kršitve pred pristojnimi državnimi organi ali pa pogodbo o zaposlitvi ustrezno spremeniti oz. skleniti novo, ki bo zakonita in bo zasledovala interese strank.
Pravni strokovnjaki iz Odvetniške pisarne Križanec znamo na področju delovnega prava zaščititi pravice in interese svojih strank, tako v sodnih, kot tudi izvensodnih postopkih z dobrim energičnim nastopom, vrhunsko pripravo na vsako zadevo in razumevanjem področja delovnega prava, kot celote.
Na trgu dela je pogosta praksa, da oseba opravlja delo za določenega delodajalca preko s.p.-ja. Pri tem pa je potrebno biti previden, saj takšne prakse pogosto niso skladne z zakonom in lahko prinesejo številne neugodne posledice.
Pri presoji dopustnosti opravljanja dela preko s.p.-ja je potrebno upoštevati elemente delovnega razmerja (ti so bili podrobneje opisani že zgoraj). V primeru, da so izpolnjeni opisani kriteriji, delavec ne sme opravljati dela preko s.p., temveč mora z delodajalcem skleniti pogodbo o zaposlitvi, saj gre po vsebini za delovno razmerje.
Delo preko s.p.-ja je tako v osnovi namenjeno samostojnemu opravljanju dejavnosti za različne naročnike. Povsem legitimna možnost opravljanja dela preko s.p., kjer samostojni podjetnik opravlja delo samo za enega naročnika, pa je v primeru, da ima samostojni podjetnik status ekonomsko odvisne osebe. Tak status lahko pridobi samozaposlena oseba, ki sama ne zaposluje delavcev in hkrati najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika. V takem primeru mora samozaposlena oseba o ekonomski odvisnosti obvestiti delodajalca ob koncu koledarskega leta in predložiti ustrezna dokazila, ki izkazujejo ekonomsko odvisnost. Če samostojni podjetnik opravlja delo za samo enega delodajalca (in ne gre za ekonomsko odvisno osebo), gre za prikrito delovno razmerje.
Nadzor nad tem področjem opravljata tako FURS (kršitve davčne zakonodaje) kot tudi Inšpektorat za delo, ki vam v primeru zaznave kršitve delovnopravne zakonodaje lahko izreče globo.
V primeru da zaposlujete delavce preko s.p.-ja in niste prepričani, ali je takšno zaposlovanje skladno z delovnopravno zakonodajo, vam priporočamo, da se posvetujete z odvetnikom za delovno pravo. Tako se boste lahko najbolj uspešno izognili globam in prekrškovnim postopkom.
Odvetnik za delovno pravo mora stranki zagotoviti oseben in profesionalen odnos, biti odziven in visoko strokoven, prevzem pa mora slediti najvišjim mednarodnim standardom.
Če med delodajalcem in delavcem pride do spora, ki ga ne moreta razrešiti izvensodno, bo spor razrešilo Delovno in socialno sodišče. Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami niste vešči prava in ne veste kako bi postopali v zadevi, vam svetujemo, da se posvetujete z nekom, ki ima izkušnje na področju delovnega prava.
Odvetniki v Odvetniški pisarni Križanec iz Ljubljane zastopamo tako delavce kot tudi delodajalce na področju delovnih sporov. Strankam nudimo pravno pomoč, pri čemer skrbimo, da se njihove pravice iz delovnega razmerja vselej spoštujejo in uresničujejo.
V ta namen vodimo postopke zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja, kot tudi odškodninske postopke v primeru povzročitve škode, ki je posledica kršitve delovne zakonodaje. Ker Odvetniki v Odvetniški pisarni Križanec natančno poznamo delovno pravo, je naše zastopanje v delovnih sporih učinkovito in uspešno.
Po slovenski delovnopravni zakonodaji delodajalec nima možnosti, da bi iz kakršnega koli razloga odpovedal pogodbo o zaposlitvi delavcu. Če želi dati delavcu odpoved, morajo za to obstajati z zakonom določeni razlogi.
Če delavec meni, da mu je delodajalec neupravično odpovedal pogodbo o zaposlitvi, lahko na Delovno in socialno sodišče vloži tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Delavec lahko s tožbo zahteva vrnitev na delovno mesto, v povezavi s tem pa ima še več drugih možnih zahtevkov. Pri tem pa mora biti delavec pozoren, saj ga vežejo določeni roki, po izteku katerih takšnega zahtevka ne bo mogel več naperiti.
V primeru da nimate obsežnega znanja iz področja delovnega prava, vam svetujemo, da se pred sprožitvijo tožbe posvetujete z odvetnikom za delovno pravo. Odvetnik za delovno pravo vam bo znal svetovati, ali je v vašem primeru sodni postopek smiseln in kakšna je prognoza za uspeh. V primeru da se odločite za vložitev tožbe, vam svetujemo, da vam pri sestavi le-te pomaga odvetnik.
Tožbo zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva prejema odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za poskusno delo delavca. To je zlasti smiselno takrat, ko delodajalec želi zaposliti delavca, pa ni povsem prepričan, ali ima delavec ustrezne sposobnosti in znanja za opravljanje dela. Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev. Delodajalec mora delavca obvestiti o tem, kdo bo njegov mentor in na kakšen način ga bo ocenjeval tekom trajanja poskusnega dela. Če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula sta zelo pogosti sestavini pogodbe o zaposlitvi, zato je pomembno razumevanje razlike med njima in kakšne posledice imata, tako za delavca kot delodajalca.
Konkurenčna prepoved je zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti, kar pomeni, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Če delavec prekrši to svojo obveznost, je to lahko razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, poleg tega pa lahko delavec odgovarja še za škodo, ki je delodajalcu nastala zaradi tega. V kolikor imate namen, tekom trajanja delovnega razmerja, opravljati dejavnost za katero niste sigurni, če je konkurenčna delodajalčevi, vam svetujemo, da v ta namen kontaktirate odvetnika za delovno pravo
Konkurenčna klavzula pa pomeni pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Gre za dogovor med delavcem in delodajalcem, da delavec, ki je pri opravljanju dela pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja ali poslovne zveze, po prenehanju opravljanja dela pri delodajalcu ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti. Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. Delavec ima zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule pravico do nadomestila, če zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne more pridobivati zaslužka, ki je primerljiv njegovi prejšnji plači. Denarno nadomestilo se določi s pogodbo o zaposlitvi. Tam se določi tudi morebitna kazen za nespoštovanje konkurenčne klavzule.
V primeru da ste kot delodajalec zaznali kršitev konkurenčne prepovedi ali konkurenčne klavzule na strani delavca, se posvetujte z odvetnikom za delovno pravo glede možnih poti ukrepanja. V Odvetniški pisarni Križanec bomo z veseljem sprejeli vaš klic ali elektronsko sporočilo, ter se z vami posvetovali o nadaljnjem ukrepanju. Kontaktni podatki so navedeni spodaj.
Splošni akti delodajalca so akti, ki jih sprejme delodajalec in ki jih morajo zaposleni spoštovati in upoštevati tako kot druge veljavne predpise. S temi akti delodajalec ureja organizacijo dela in obveznosti, ki jih morajo delavci upoštevati pri opravljanju svojega dela. Nekateri akti delodajalca so obvezni. Tako zakon na primer določa, da mora vsak delodajalec (razen manjši delodajalec) sprejeti akt o sistemizaciji delovnih mest. V tem aktu delodajalec določi pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Ker mora mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu, mora delodajalec načeloma sprejeti tudi Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu (“Pravilnik o mobingu“). Poleg tega je potrebno sprejeti še Izjavo o varnosti z oceno tveganja, ter še nekatere druge splošne akte.
V Odvetniški pisarni Križanec poskrbimo, da se postopki v podjetju vodijo zakonito in optimalno. V ta namen pripravljamo osnutke splošnih aktov podjetja s področja delovnega prava. Ti morajo biti sestavljeni premišljeno in v skladu z zakonom, saj gre za pomembne predpise z daljnosežnimi posledicami.
V Kolikor vas na področju delovnega prava zanima še kaj več – si lahko preberete tudi nekaj najbolj pogostih vprašanj z odgovori, ki so jih sestavili odvetniki v naši pisarni: Odvetnik odgovarja: delovno pravo, delovna razmerja.