Dedno pravo

Dedno pravo – odvetnik

Dedno pravo ureja razmerja iz sklopa zasebno-lastninske pravne sfere, ki se tičejo dedovanja, to je prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe.

Naše dedno pravo je zgrajeno na treh temeljnih načelih:

  1. svoboda oporočnega razpolaganja,
  2. dedovanje v družini in
  3. univerzalno pravno nasledstvo.

Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe preidejo na druge, fizične ali pravne osebe. Da do omenjenega pride v skladu s pričakovanjem strank, je potrebno razumevanje dednega prava kot celote. Ta prispevek je namenjen obrazložitvi nekaterih temeljnih institutov in konceptov iz področja dednega prava, ki so v vsakdanjem življenu pogosto nepoznani ali napačno razumljeni.

Odvetniki v odvetniški pisarni Križanec nudimo pravno zastopanje na področju dednega prava, kjer svoje stranke zastopamo že več kot 50 let. Dober Odvetnik za dedno pravo mora na tem zahtevnem in kompleksnem pravnem področju zaščititi pravice in interese svojih strank v sodnih in izvensodnih postopkih z dobrim energičnim nastopom, vrhunsko pripravo na vsako zadevo in razumevanjem področja dednega prava, kot celote.

Odvetniška pisarna Križanec, ki ima sedež v Ljubljani, vam na področju dednega prava nudi storitve, ki med drugim obsegajo svetovanje in zastopanje strank v zapuščinskih postopkih, svetovanje in zastopanje strank v pravdnih postopkih v zvezi z zapuščino, sestava oporok, sporazumov o odpovedi še neuvedenemu dedovanju, sestava dednopravnih pogodb, pravno svetovanje in zastopanje pri vodenju postopkov denacionalizacije in na drugih področjih dednega prava. Naši odvetniki za dedno pravo so strokovnjaki tega področja in bodo zagotovo našli rešitev za vsako težavo, ki se vam pojavi.

Dober odvetnik za dedno pravo mora dobro poznati Zakon o dedovanju ter redno spremljati najnovejšo sodno prakso s področja dedovanja.

Aut viam inveniam aut facia.
Vedno bodisi najdemo pot bodisi jo ustvarimo.

Zakonito in oporočno dedovanje

Zakon o dedovanju pozna dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena oseba deduje. To sta zakon in oporoka. V primeru da je zapustnik sestavil oporoko, bo imela ta vedno prednost pred zakonitim dedovanjem, ki pride v poštev ob odsotnosti oporoke.

Pri zakonitem dedovanju določa zakon krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembnejši razmerji, na podlagi katerih gre določeni osebi pravica do dedovanja, sta sorodstvo in zakonska zveza. Zakon o dedovanju v 10. členu določa krog zakonitih dedičev in sicer so to: zapustnikovi potomci, zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, zapustnikovi bratje in sestre ter njihovi potomci in zapustnikovi dedi in babice ter njihovi potomci. Vse navedene osebe dedujejo po določenih dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda pa izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

V primeru da želi oseba svoje premoženje razdeliti drugače, kot to predvideva zakon, naš pravni red omogoča sesavo oporoke. Oporoka je izraz svobode testiranja, ki pa v našem pravu ni povsem neomejena. 62. člen Zakona o dedovanju namreč določa, da lahko zapustnik z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Meje razpolaganja z oporoko so po zakonu postavljene zlasti z institutom nujnega deleža, ki bo podrobneje pojasnjen v nadaljevanju. V primeru, da oporoka ni sestavljena v skladu z omejitvemi, ki jih predvideva zakon, bo oporoka lahko neveljavna. Ker dedno pravo ni preprosto, je priporočljivo, da vam oporoko sestavi odvetnik za dedno pravo.

Odvetniška pisarna Križanec vam nudi tudi storitve sestave oporoke, ki bo v skladu s kogentnimi določbami Zakona o dedovanju, tako glede omejitve oporočnih razpolaganj ter tudi same oblike oporoke. Naši odvetniki za dedovanje vam bodo tudi svetovali, na kakšen način doseči vsebino oporoke kot jo želite, brez rizika, da bo vaša oporoka izpodbojna.

POTREBUJETE POMOČ ODVETNIKA ZA DEDNO PRAVO?

Odgovornost dediča za dolgove

Z dedovanjem kot univerzalnim pravnim nasledstvom preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Kot navedeno, tako kot pravice, preidejo na dediča tudi obveznosti in sicer po samem zakonu, brez aktivnega pravnega dejanja, s katerim bi dedič obveznosti prevzel. Dediči zato odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in to tudi takrat, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. V primeru da je dedičev več, so ti nerazdelno, solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to ali je delitev dediščine že izvršena ali ne.

Skrb za to, da bi dedič odgovarjal za zapustnikove dolgove tudi preko podedovanjega premoženja, je odveč. Odgovornost dediča za dolgove zapustnika je po slovenskem dednem pravu namreč omejena in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vendar pa dedič ne odgovarja za dolg zapustnika samo s podedovanim premoženjem, ampak tudi z lastnim. Tako je v našem pravu uveljavljen sistem odgovornosti “pro viribus hereditatis” – omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja.

Za dolgove pa odgovarja samo tisti, ki je pridobil dedni delež oz. dediščino. V kolikor se je nekdo odpovedal dediščini ali dednemu deležu, ta ne bo odgovarja za dolgove. Tudi iz tega razloga je v dednem postopku priporočljiva prisotnost odvetnika za dedno pravo, saj je potrebno skrbno pretehtati kakšne so koristi nasproti obveznostim in se pametno odločiti ali je sprejem dediščine smiseln.

V odvetniški pisarni Križanec iz Ljubljane znamo oceniti situacijo in zavarovati strankine interese.

Odvetnik za dedovanje mora stranki zagotoviti oseben in profesionalen odnos, biti odziven in visoko strokoven, predvsem pa slediti najnovejšim mednarodnim standarjem.

Dednopravne pogodbe (izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju)

Pogodbe dednopravnega značaja, so po Zakonu o dedovanju neveljavne. Taki pogodbi sta dedna pogodba in pogodba o vsebini oporoke. Obe pogodbi namreč pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi svojega premoženja, ki mora veljati vse do smrti, kar oporoka zaradi svoje preklicnosti omogoča, pogodba pa ne.

Zakon o dedovanju je v prvotnem besedilu kot veljavni pogodbi urejal tudi izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Pogodbi pa nista dednopravnega značaja, kajti z njima pogodbenik ne razpolaga s svojim premoženjem, ki ga bo imel ob smrti, temveč s premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. Ravno zato, ker gre za obligacijski pogodbi in ne dednopravne sta po novem uvrščeni v Obligacijskem zakoniku.

Dober odvetnik mora pri sestavi izročilne pogodbe razumeti interes pogodbenih strank, ki ga zasledujejo z njeno sklenitvijo, ta je v vnaprejšnji ureditvi dednopravnih razmerij izročitelja in njegovih dedičev.

Odvetniki in drugi pravni strokovnjaki v odvetniški pisarni Križanec vam lahko pri tem pomagamo in dosežemo, da se resnična volja pogodbenih strank spoštuje, tudi na način, da si izročitelj premoženja pridrži pravico užitka izročenega premoženja ali pa si izgovori dosmrtno rento v naravi ali denarju.

V nasprotju z darilno pogodbo in tipično izročilno pogodbo, na podlagi katerih nastane med strankama enostransko obligacijsko razmerje, pri katerem je ena stranka samo dolžnik, druga stranka pa samo upnik, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju nastane med strankama dvostransko obligacijsko razmerje. Obe stranki sta hkrati dolžnik in upnik. Pomembno je razumeti, da ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti, saj vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Ravno s tega razloga v primeru sklenitve aleatorne pogodbe neenakovrednost dajatev ni relevantna, pomembno pa je, da stranki z njo ne prekrivata darilne pogodbe.

Odvetniška pisarna Križanec iz Ljubljane vam lahko najbolje pomaga skleniti pravno veljavno pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V primeru, da se najdete na drugi strani, torej, da sta pogodbeni stranki želeli izigrati predpise in sta po namenu sklenili pogodbo z elementi darila, vas pa s tem oškodovali (bodisi kot dediča ali upnika), pa smo pripravljeni vaše interese zaščititi pred sodišči z ustreznimi postopki.

 
Aut viam inveniam aut facia.
Vedno bodisi najdemo pot bodisi jo ustvarimo.

Nujni dediči

Zakon o dedovanju določa dve skupini oseb iz kroga zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev kot nujni dediči:

  1. absolutni nujni dediči: pokojnikovi potomci (s potomci so izenačeni posvojenci) in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.
  2. relativni nujni dediči: zapustnikovi stari starši ter zapustnikovi bratje in sestre. Te osebe so lahko nujni dediči samo, če so trajno nezmožne za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Nujni delež zapustnikovih otrok in drugih potomcev na temelju vstopne pravice, posvojencev in njihovih potomcev na temelju vstopne pravice ter zakonca znaša 1/2, nujni delež drugih dedičev pa 1/3 tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Pravila o dedovanju po posameznih dednih redih in o izključenosti med temi dednimi redi glede možnosti dedovanja veljajo tudi za nujne dediče.

Dober odvetnik za dedno pravo je tisti, ki ima izkušnje iz tega področja ter se nepresetano izobražuje in sledi najnovejši sodni praksi.

Nujni delež

Z institutom nujnega deleža je omejena svoboda oporočnega razpolaganja zapustnika. Zapustnik lahko načeloma svobodno oporočno razpolaga s svojim premoženjem in ga nameni komur koli želi (torej tudi osebam, ki sicer ne spadajo med dediče po zakonu). Vseeno pa ta svoboda ni neomejena.

Zakon določa, da gre določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev del zapuščine. Te osebe morajo ta del dobiti, tudi če jih je zapustnik v oporoki prezrl. Del zapuščine, ki tako pripada posameznemu nujnemu dediču se imenuje nujni delež. Institut nujnega deleža pa ne omejuje samo zapustnikove svobode oporočnega razpolaganja s premoženjem, temveč omejuje tudi njegovo razpolaganje s premoženjem za čas življenja. Zapustnik tako ne more izključiti oseb, ki jih zakon določa kot nujne dediče, niti na tak način, da bi svoje premoženje razdelil z neodplačnimi razpolaganji.

Če je zapustnik posegel v nujni delež posameznega nujnega dediča, bodisi z darilom za čas življenja, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dedič po zapustnikovi smrti zahteva, da se ta razpolaganja razveljavijo. Zapustnik z nujnim deležem svojega premoženja torej ne more razpolagati. Da pa se lahko ugotovi ali je zapustnik z razpolaganji posegel v nujni delež posameznega nujnega dediča, je potrebno ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine.

Obračunska vrednost zapuščine se ugotovi na sledeči način: a) najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko; b) od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb; c) tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni del; d) temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.

V primeru da je zapustnik že v času življenja z oporočnimi razplaganji in darili presegel vrednost razpoložljivega dela zapuščine (če je torej načel ali izčrpal nujni delež), lahko nujni dediči zahtevajo da se odpravi prikrajšanje nujnega deleža. To se naredi tako, da se najprej opravi redukcijo oporočnih razpolaganj, če pa se primanjkljaja ne more pokriti na tak način, se poseže še na darila, ki jih je dal zapustnik v času življenja (pride torej do vračanja daril).

V primeru da ste nujni dedič in ste bili z oporoko prikrajšani, vam svetujemo, da se posvetujete z odvetnikom za dedovanje in najdete najboljši način postopanja.

 
Področje dedovanja v Sloveniji ureja Zakon o dedovanju

 

Vstopna pravica

Zakon o dedovanju izhaja iz parentelnega sistema z reprezentanco. Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom, zaradi česar so sorodniki zapustnika razvrščeni v posamezne skupine, parentele.

Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika in vsi njihovi potomci. Sorodniki iste parentele so razdeljeni na linije. Delitev na linije je pomembna, ker velja med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo, vstopna pravica.

Če predstavnik linije ne deduje (ker je npr. umrl že pred zapusntikom, ali pa je dedno nevreden), stopijo na njegovo mesto kot dediči njegovi potomci (npr. če ne deduje zapustnikov otrok, dedujejo njegovi otroci, tj. zapustnikovi vnuki). Potomci, ki dedujejo na temelju vstopne pravice, dobijo skupaj tisti delež, ki bi šel njihovemu predniku.

V primeru da dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev (ker npr. odpadli dedič nima potomcev, ali pa ti nočejo dedovati), nastopi prirast. To pomeni, da dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev.

Zapuščinski postopek

V zapuščinskem postopku se ugotavlja, kdo so dediči zapustnika, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Te in še druge ugotovitve navede sodišče v sklepu o dedovanju. Postopek se uvede po uradni dolžnosti takoj ko sodišče izve, da je kdo umrl in opravi prvo procesno dejanje.

Med pomembnejša dejanja, ki jih je potrebno opraviti pred zapuščinsko obravnavo sodijo:

  1. popis in cenitev zapuščine po Zakonu o dedovanju (ni obvezna faza, izvede se na zahtevo, le izjemoma pa po uradni dolžnosti). Popis in cenitev je priporočljivo izvesti, saj se le na tak način lahko zanesljivo ugotovi višina odgovornosti dedičev za dogove zapustnika.
  2. Zavarovanje zapuščine: to odredi sodišče zgolj kadar obstajajo posebne okoliščine ki narekujejo dodatno previdnost.
  3. Razglasitev oporoke

Najpomembnejši stadij zapuščinskega postopka je zapuščinska obravnava, ki pa se ne opravi vedno. Če zapuščinsko sodišče ugotovi, da umrli ni zapustil premoženja ali da je zapustil samo premično premoženje, pa dediči ne zahtevajo da se opravi obravnava, ne bo opravilo zapuščinske obravnave.

Na zapuščinsko obravnavo povabi sodišče vse osebe, ki so poklicane k dedovanju in osebe, ki jim je oporočitelj naklonil kakšno korist iz zapuščine, pa tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določenega premoženja iz zapuščine. Na obravnavi se rešuje vsa vprašanja ki se nanašajo na zapuščino – vprašanje dedne pravice, velikosti dednega deleža in pravice do volila. Če so med strankami sporna dejanska vprašanja, bo sodišče stranke napotil na pravdo. Priporočamo, da vas v pravdi zastopa odvetnik za dedovanje.

Sodišče konča zapuščinsko obravnavo s sklepom o dedovanju. V sklepu o dedovanju sodišče ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo zapustnikovim dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zoper sklep o dedovanju je mogoče vložiti pritožbo.

Strokovnjaki iz področja dednega prava iz Odvetniške pisarne Križanec vas lahko zastopamo v zapuščinskem postopku ter morebitni pravdi, ter vam svetujemo tekom celotnega postopka.

V kolikor vas na področju dednega prava zanima še kaj več – si lahko preberete tudi nekaj najbolj pogostih vprašanj z odgovori, ki so jih sestavili odvetnik v naši pisarni: ODVETNIK ZA DEDNOVANJE ODGOVARJA

POTREBUJETE POMOČ NA PODROČJU DEDNEGA PRAVA?