V Odvetniški pisarni Križanec zastopamo stranke tako pri oceni davčnih tveganj v zvezi s posameznimi posli kot tudi pred pristojnimi upravnimi in sodnimi organi.
Davčno pravo je skupnost (sistem) notranjih in mednarodnih pravnih norm (načel in pravil) ki se tičejo davkov. Davčno pravo je izjemno pomembno pravno področje, saj se dotika sokraj vseh življenjskih področij in nas spremlja pri vsakodnevnih transakcijah in opravilih. V odvetniški pisarni Križanec svetujemo strankam – tako fizičnim, kot pravnim osebam – pri vseh vprašanjih, povezanih z davčnim pravom.
Odvetnik za davčno pravo vam bo med drugim lahko pomagal:
Davki so nekoliko zapleteno in (za nekatere) dolgočasno pravno področje. Kljub temu pa gre za izjemno pomembno področje, saj vas v primeru kršitev davčnega prava lahko doletijo resne (in boleče) posledice. Iz tega razloga je vsekakor smiselno in priporočljivo, da se pri pomembnejših transakcijah pozanimate (in po potrebi posvetujete z odvetnikom ali davčnim svetovalcem), glede davčnopravnih posledic želenega posla.
Sodelujemo z vodilnimi slovenskimi davčnimi strokovnjaki in nudimo pravne nasvete ter potrebne analize.
Viri davčnega prava so v slovenski zakonodaji zelo razpršeni. Osnovna pravila in načela so urejena že na ravni Ustave Republike Slovenije (npr. členi 2., 14., 33., 34., 67., 74., 155.). Poleg Ustave je davčno pravo normirano v številnih “davčnih“ zakonih. Mednje spadajo npr.
Poleg zakonov je pomembno poznavanje tudi podzakonskih predpisov, ki podrobneje urejajo zakonsko materijo. Med pomembnejše podzakonske predpise spadajo npr.:
Davčno pravo je torej urejeno v številnih predpisih – zakonskih in podzakonskih, državnih in lokalnih. Za celovito razumevanje davčnega prava in davčnopravnih implikacij življenjskih transakcij je seveda potrebno dobro poznavanje omenjene davčne zakonodaje.
Alfred E. Neuman: “Today, it takes more brains and effort to make out the income-tax form than it does to make the income.”
POTREBUJETE POMOČ NA PODROČJU DAVČNEGA PRAVA?
Odmero davka ZDavP-2 definira kot pravico odmeriti davek. Pri vprašanju zastaranja gre torej za vprašanje, kdaj davčni organ izgubi pravico odmeriti davek.
Splošni zastaralni rok je relativni in absolutni. Relativni rok je 5 let od dneva, ki bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti ali odmeriti. Absolutni rok pa je 10 let od dneva, ko je prvič začel teči. Poleg splošnega zastaralnega roka poznamo tudi nekatere posebne zastaralne roke. Primeroma navajamo davek na promet nepremičnin in davek na darila, ki zastara v roku 10 let od takrat, ko bi ga bilo treba napovedati. Davek na dediščine pa zastara v roku 10 let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Davčni organ lahko sicer splošni zastaralni rok pretrga z vsakim uradnim dejanjem, katerga namen je odmera davka in o katerem je davčni zavezanec obveščen. Po pretrganju začne relativni zastaralni rok (5 let) teči znova.
Izterjavo davka opredeli ZDavP-2 kot pravico izterjati ugotovljeni znesek davka. Sprašujemo se torej, kdaj davčni organ izgubi pravico izterjati ugotovljeni znesek davka.
Zastaralni rok je ponovno sestavljen iz relativnega in absolutnega. Relativni rok je 5 let, šteto od dneva, ko je bilo potrebno davek plačati. Absolutni rok znaša 10 let od dneva, ko je rok prvič začel teči (razen v posebnih primerih, ko je zastaranje zadržano).
Ko nastopi zastaranje, se davčni dolg izbriše iz evidenc.
