Eno izmed glavnih področij, s katerimi se ukvarjamo v Odvetniški pisarni Križanec, je tudi področje odškodninskega prava, kjer stranke zastopamo že več kot 50 let.
Odškodninsko pravo je pravna veja, ki se ukvarja s področjem škod in škodnih dogodkov. Poenostavljeno povedano, odškodninsko pravo določa pravila, s pomočjo katerih je mogoče ugotoviti, ali iz nekega dogodka izhaja pravno priznana škoda, ali je povzročitelj to škodo dolžan povrniti (ali za. škodo odgovarja) in če ja, v kakšni višini. Škoda je lahko premoženjska ali nepremoženjska. Pri premoženjski škodi govorimo o zmanjšanju premoženja osebe (t.i. “navadna škoda“) oz. o izgubljenem dobičku (če je zaradi škodnega dogodka onemogočeno povečanje premoženja osebe). Pri nepremoženjski škodi govorimo o škodi, ki ne nastane na posameznikovem premoženju. Nepremoženjsko škodo delimo na telesne bolečine, duševne bolečine, ter strah. Povrnitev škode je možna v denarni ali nedenarni obliki.
Za odškodninsko odgovornost morajo biti kumulatino podani elementi odškodninskega delikta (predpostavke odškodninske odgovornosti), in sicer:
Ravnanje, iz katerega izvira odškodninska odgovornost, mora v nasprotju s pravnimi normami (tj. na nedovoljen način) poseči v pravno varovani interes tretje osebe (oškodovanca). Protipravnost ravnanja je lahko izključena v primeru ravnaja v silobranu, skrajni sili (stiski), v primeru samopomoči in v primeru privolitve oškodovanca;
Ni vsaka “škoda“ tudi pravno priznana škoda. Pravo v grobem priznava dve obliki škode – premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Več o premoženjski in nepremoženjski škodi si lahko preberete v nadaljevanju;
Poznamo več različnih teorij vzročnosti (ekvivalenčna teorija, teorija o adekvatni vzročnosti, teorija ratio legis vzročnosti). Sodnik bo izbral tisto izmed teorij o vzročni zvezi, ki ga bo pripeljala do pravične rešitve – vzročna zveza bo torej podana, ko bo škoda pripisljiva ravnanju povzročitelja škode;
V okviru odgovornosti ločimo krivdno (subjektivno) in objektivno odgovornost (tj. odgovornost brez krivde). V odškodninskem pravu je pravilo krivdna odgovornost, poznamo pa seveda tudi številne primere objektive odgovornosti. V slovenskem odškodninskem pravu se krivda (v obliki lahke malomarnosti) domneva, kar pomeni, da je oškodovanec ne rabi dokazovati. V kolikor oškodovanec zatrjuje naklepno povzročitev škode oz. povzročitev škode iz hude malomarnosti, mora to obliko krivde tudi dokazati. Osnovna pogoja za obstoj krivde sta deliktna sposobnost (ki jo pridobi vsak po 14. letu starosti) in razsodnost (pomeni, da oseba nima motenj v duševnem razvoju ipd.).
Odvetnik za odškodninsko pravo mora stranki zagotoviti oseben in profesionalen odnos, biti odziven in visoko strokoven, predvsem pa slediti najnovejšim mednarodnim standardom.
Kot je bilo že pojasnjeno, se premoženjska škoda lahko kaže v obliki “navadne škode“ ali pa v obliki izgubljenega dobička. Navadna škoda se nanaša na zmanjšanje premoženja osebe (npr. če vam nekdo uniči avto in je avto zaradi tega manj vreden, gre za navadno škodo). Po drugi strani pa se izgubljeni dobiček nanaša na preprečitev povečanja premoženja (gre za dobiček, ki ste ga glede na normalen tek stvari utemeljeno pričakovali, pa ga zaradi škodnega dogodka niste dobili).
Pri ugotavljanju materialne škode načeloma primerjamo premoženjsko stanje pred in po škodnem dogodku, razlika pa je škoda. Temeljno načelo pri povrnitvi premoženjske škode je načelo polne odškodnine oz. vzpostavitve prejšnjega stanja. V našem pravnem redu premoženjsko integriteto posameznika varujemo v celoti, kar pomeni, da mora odgovorni za nastalo škodo, le-to v celoti povrniti.
Odvetnik za odškodninsko pravo vam bo lahko pomagal pri izračunu in določanju višine nastale škode.
V praksi lahko pride do primerov, ko ima uničena stvar za oškodovanca veliko sentimentalno vrednost. Tržna vrednost stvari je lahko relativno nizka, a ima za oškodovanca veliko sentimentalno vrednost.
Pravo le v omejenem obsegu upošteva subjektivno vrednost stvari – tj. v primerih, ko je stvar uničena ali poškodovana namenoma. V kolikor torej povzročitelj ravna naklepno in s takim ravnanjem povzroči škodo na stvari, bo sodišče lahko odmerilo odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.
V povezavi s poškodbo ali okvaro zdravja (ki je npr. posledica neke nesreče) po navadi govorimo zlasti o nepremoženjski škodi (več o nepremoženjski škodi v nadaljevanju). Ne glede na to pa je lahko v primeru poškodbe oz. okvare zdravja relevantna tudi premoženjska škoda.
Tako lahko v okviru odškodnine za premoženjsko škodo v primeru poškodbe ali okvare zdravja zahtevamo:
Nepremoženjska ali moralna škoda je poseg v nepremoženjske pravne dobrine in je ni mogoče ustrezno izraziti v denarju. Pri nepremoženjski škodi vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, zato tu ne gre za “pravo“ odškodnino, temveč sredstvo, s katerim oškodovanec dobi t.i. pravično zadoščenje (satisfakcijo).
Denarna odškodnina zaradi nepremoženjske škode pripade oškodovancu v naslednjih primerih:
Oškodovanec bo prejel odškodnino samo v primerih, ko se bo njegovo trpljenje zaradi škodnega dogodka izrazilo na “predpisan način“ – torej v eni izmed zgoraj naštetih oblik.
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS mora dosojena odškodnina izražati tako subjektivno prizadetost posameznika, kot sorazmerno enakost med oškodovanci glede na težo primera. Izkušen odvetnik za odškodninsko pravo vam bo pomagal priti do pravičnega nadomestila za pretrpljeno nepremoženjsko škodo, ki bo primerno odražala vašo subjektivno trpljenje zaradi škodnega dogodka.
Škodo je mogoče povrniti v obliki denarne odškodnine (plačilo) in v obliki nedenarne odškodnine (npr. objava sodbe ali popravka, lahko tudi v obliki prepovednega zahtevka).
V Odvetniški pisarni Križanec nudimo zastopanje tako oškodovancem kot povzročiteljem škode. Strankam zagotavljamo pravične odškodnine, ki so v skladu s sodno prakso in prakso zavarovalnic v Republiki Sloveniji.
V Odvetniški pisarni Križanec se srečujemo z zelo raznovrstnimi odškodninskimi zadevami. Najpogostejši so primeri, povezani s prometnimi nesrečami in poškodbami pri delu, ter primeri, ki imajo zakonske znake kaznivih dejanj (npr. povzročitev lahke ali hude telesne poškodbe). V teh primerih se bo odškodninski civilni postopek odvil bodisi vzporedno s kazenskim postopkom, bodisi po njem.
Oškodovanec, ki utrpi telesne poškodbe zaradi ravnanje drugega, ima pravico od te osebe zahtevati povračilo nastale škode. Kot je bilo pojasnjeno že v prejšnjih poglavjih, sta v primeru telesnih poškodb relevantna tako premoženjska (stroški zdravljenja, izgubljeni dobiček,…) kot nepremoženjska škoda (telesne bolečine, duševne bolečine in strah). Raznovrstne telesne poškodbe so pogosto posledica prometnih nesreč, pa tudi siceršnjih malomarnih ali naklepnih ravnanj oseb (npr. neprimerna uporaba nevarnih stvari, nasilno ravnanje posameznikov,…).
Naši odvetniki za odškodninsko pravo vam bodo na podlagi bogatih izkušenj znali pomagati pri oblikovanju odškodninskih zahtevkov zoper povzročitelje škode.
Na žalost se srečujemo tudi s primeri nezgodne smrti, do katre pride zaradi ravnanja druge osebe. V teh primerih so do odškodnine upravičeni svojci umrlega. Odškodnina lahko obsega različne kategorije – vse od kritja stroškov zdravljenja preminule osebe (pred smrtjo), stroškov pogreba, pa do odškodnine zaradi duševnih bolečin ob smrti bližnjega in odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja (v kolikor je pokojna oseba preživljala svoje bližnje).
V odvetniški pisarni Križanec vam bomo z veseljem pomagali izterjati pravično odškodnino. Odškodnina sicer nikakor ne more nadomestiti izgube bližnje osebe, kljub temu pa vam lahko pomaga premostiti težko obdobje po izgubi bližnjega.
Naši odvetniki imajo bogate izkušnje iz področja delovnih nezgod. Nesreče na delovnem mestu so v Sloveniji relativno pogoste. Do njih lahko pride zaradi neustrezno organizirane varnosti pri delu, premajhne previdnosti delavca pri delu, ali pa preprosto zaradi nesrečnega spleta okoliščin.
Če ste kot delavec utrpeli poškodbo pri delu, vam bomo pomagali s pripravo odškodninskega zahtevka, ki ga bomo naslovili na vašega delodajalca. Po naših izkušnjah so delodajalci pogosto pripravljeni na poravnavo z oškodovancem (če ne prej, v okviru mediacije), saj se želijo izogniti daljšim sodnim postopkom.
Prometne nesreče so eden najpogostejših virov odškodninskih zahtevkov. Odvetnik, ki se ukvarja s tem področjem, mora dobro poznati tudi zavarovalno pravo in prakso slovenskih zavarovalnic. Odškodnino za škodo, utrpljeno v prometni nesreči bo namreč v okviru avtomobilskega zavarovanja krila zavarovalnica povzročitelja (lastnika vozila).
V slovenskem pravnem redu je odškodninska odgovornost države nepregledno urejena. Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil je namreč primarno urejena v Ustavi. Če nameravate naperiti odškodninski zahtevek zoper državo, vam svetujemo, da izberete odvetnika, ki ima izkušnje in znanje na tem področju, saj je dobro poznavanje sodne prakse v teh primerih bistveno.
V okviru odgovornosti države poznamo različne povrnitvene sheme (gre dejasnko za odgovornost države brez protipravnega ravnanja) – tipičen primer so povrnitvene sheme za primer škode, ki nastane zaradi obveznega cepljenja, škode, ki nastane zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljen odvzem prostosti, in tako dalje.
V kolikor ste utrpeli škodo, bo potrebno sestaviti odškodninski zahtevek in ga poslati povzročitelju škode (ali njegovi zavarovalnici). Odvetnik, ki ima izkušnje na področju odškodninskega prava, bo znal narediti ustrezno oceno škode (ki bo za vas seveda kar se da ugodna in čim višja) in napisati dobro argumentiran odškodninski zahtevek.
V praksi opažamo, da stranke, ki jih v postopkih z odškodninami zastopajo odvetniki, na koncu dobijo višjo odškodnino, kot stranke brez odvetnikov. Na prvi pogled se vam namreč lahko odškodnina (ki vam jo v poravnavo ponudi povzročitelj ali zavarovalnica) zdi visoka in jo tako hitro sprejmete. V resnici pa po preračunu nastale škode pogosto ugotovimo, da je stranka prejela bistveno manjšo odškodnino, kot bi ji pripadala po veljavni sodni praksi. Strokovnjaki naše odvetniške pisarne vam zato vsekakor svetujejo, da se v primeru nesreče čim prej posvetujete z odvetnikom za odškodnine.
Višina odškodnine, ki jo boste prejeli, bo v veliki meri odvisna od tega, ali se s povzročiteljem škode pogajate sami, ali pa v vašem imenu odškodninski zahtevek pripravi in zastopa odvetnik, ki je strokovnjak za področje odškodninskega prava.
Po nastanku škodnega dogodka, v katerem ste utrpeli določeno škodo, vam svetujemo, da čim prej kontaktirate odvetnika, ki se ukvarja z odškodninskim pravom. Po pogovoru vam bo odvetnik svetoval, kakšen je najboljši način nadaljnjega postopanja.
Praviloma bo odvetnik najprej sestavil odškodninski zahtevek, ki ga bo naslovil na zavarovalnico oz. pozvročitelja škode. Ker je za stranko to najhitrejši in najcenejši način povračila škode, si prizadevamo doseči pravično izvensodno poravnavo. V kolikor se je s povzročiteljem škode (oz. njegovo zavarovalnico) mogoče pogoditi, je zadeva lahko zaključena zelo hitro. V kolikor poravnava ni mogoča (bodisi zato, ker povzročitelj ne priznava svoje odgovornosti, bodisi ker ponuja prenizko odškodnino), je potrebno iti v postopek s tožbo.
Postopek s tožbo na plačilo odškodnine traja nekoliko dalj časa, a je kljub temu smiseln v primerih, ko povzročitelj bodisi zanika svojo odgovornost, bodisi ponuja neznatno odškodnino v poravnavo. Če odvetnik za odškodnine oceni, da vam bi po veljavni sodni praksi pripadala višja odškdnina, je smiselno iti v postopek s tožbo.