Dedno pravo – odvetnik

Dedno pravo ureja razmerja iz sklopa zasebno-lastninske pravne sfere, ki se tičejo dedovanja, to je prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Naše dedno pravo izhaja iz treh temeljnih načel in sicer a) svoboda oporočnega razpolaganja, b) dedovanje v družini in c) univerzalno pravno nasledstvo. Dedovanje tako omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe preidejo na druge, fizične ali pravne osebe. Da do omenjenega pride v skladu s pričakovanjem strank, je potrebno področje dednega prava, kot celote, razumeti.

Odvetniki v odvetniški pisarni Križanec nudimo pravno zastopanje na področju dednega prava, kjer svoje stranke zastopamo že več kot 50 let. Dober Odvetnik za dedno pravo mora na tem zahtevnem in kompleksnem pravnem področju zaščititi pravice in interese svojih strank v sodnih in izvensodnih postopkih z dobrim energičnim nastopom, vrhunsko pripravo na vsako zadevo in razumevanjem področja dednega prava, kot celote.

Odvetniška pisarna Križanec, ki ima sedež v Ljubljani, vam na področju dednega prava nudi storitve, ki med drugim obsegajo svetovanje in zastopanje strank v zapuščinskih postopkih, svetovanje in zastopanje strank v pravdnih postopkih v zvezi z zapuščino, sestava oporok, sporazumov o odpovedi še neuvedenemu dedovanju, pravno svetovanje in zastopanje pri vodenju postopkov denacionalizacije in na drugih področjih dednega prava.

Zakonito in oporočno dedovanje

Odvetniška pisarna Križanec ima sedež v Ljubljani, na naslovu Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana.

Zakon o dedovanju pozna dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena oseba deduje in sicer zakon in oporoko.

Pri zakonitem dedovanju določa zakon krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembnejši razmerji, na podlagi katerih gre določeni osebi pravica do dedovanja, sta sorodstvo in zakonska zveza. Zakon o dedovanju v 10. členu določa krog zakonitih dedičev in sicer so to: zapustnikovi potomci, zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec, zapustnikovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, zapustnikovi bratje in sestre ter njihovi potomci in zapustnikovi dedi in babice ter njihovi potomci. Vse navedene osebe dedujejo po določenih dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda pa izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Dedno pravo pa določa tudi drugi pravni naslov za dedovanje in sicer institut oporoke. Oporoka je izraz svobode testiranja, ki pa v našem pravu ni povsem neomejena. 62 čl. zakona o dedovanju namreč določa, da lahko zapustnik z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Meje razpolaganja z oporoko so po zakonu postavljene zlasti z institutom nujnega deleža, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Ker dedno pravo ni preprosto, je priporočljivo, da vam oporoko sestavi odvetnik. Odvetniška pisarna Križanec vam nudi tudi storitve sestave oporoke, ki bo v skladu s kogentnimi določbami Zakona o dedovanju, tako glede omejitve oporočnih razpolaganj ter tudi same oblike oporoke.

Odgovornost dediča za dolgove

Odvetniška pisarna Križanec je ena izmed starejših odvetniških pisarn v Sloveniji. Odvetniki in drugi pravni strokovnjaki svojim strankam nudimo pravno pomoč že preko 50 let.

Z dedovanjem kot univerzalnim pravnim nasledstvom preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Kot navedeno, tako kot pravice, preidejo na dediča tudi obveznosti in sicer po samem zakonu, brez aktivnega pravnega dejanja, s katerim bi dedič obveznosti prevzel. Dediči zato odgovarjajo za zapustnikove dolgove, in to tudi takrat, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. Odgovornost dediča za dolgove zapustnika je po slovenskem dednem pravu omejena in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vendar pa dedič ne odgovarja za dolg zapustnika samo s podedovanim premoženjem, ampak tudi z lastnim. Tako je v našem pravu uveljavljen sistem odgovornosti “pro viribus hereditatis” – omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja.

Za dolgove pa odgovarja samo tisti, ki je pridobil dedni delež oz. dediščino. V kolikor se je nekdo odpovedal dediščini ali dednemu deležu, ta ne odgovarja za dolgove. Tudi s tega razloga je v dednem postopku priporočljiva prisotnost odvetnika. V odvetniški pisarni Križanec iz Ljubljane znamo oceniti situacijo in zavarovati strankine interese.

Dednopravne pogodbe

Odvetnik Igor Križanec in drugi pravni strokovnjaki v pisarni še vedno postopamo po starih načelih, kjer so nam glavni cilji zadovoljstvo strank, moralnost in poštenost.

Pogodbe dednopravnega značaja, so po Zakonu o dedovanju neveljavne. Taki pogodbi sta dedna pogodba in pogodba o vsebini oporoke. Obe pogodbi namreč pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi svojega premoženja, ki mora veljati vse do smrti, kar oporoka zaradi svoje preklicnosti omogoča, pogodba pa ne.

Zakon o dedovanju je v prvotnem besedilu kot veljavni pogodbi urejal tudi izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Pogodbi pa nista dednopravnega značaja, kajti z njima pogodbenik ne razpolaga s svojim premoženjem, ki ga bo imel ob smrti, temveč s premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. Ravno zato, ker gre za obligacijski pogodbi in ne dednopravne sta po novem uvrščeni v Obligacijskem zakoniku.

Dober odvetnik mora pri sestavi izročilne pogodbe razumeti interes pogodbenih strank, ki ga zasledujejo z njeno sklenitvijo, ta je v vnaprejšnji ureditvi dednopravnih razmerij izročitelja in njegovih dedičev. Odvetniki in drugi pravni strokovnjaki v odvetniški pisarni Križanec vam lahko pri tem pomagamo in dosežemo, da se resnična volja pogodbenih strank spoštuje, tudi na način, da si izročitelj premoženja pridrži pravico užitka izročenega premoženja ali pa si izgovori dosmrtno rento v naravi ali denarju.

V nasprotju z darilno pogodbo in tipično izročilno pogodbo, na podlagi katerih nastane med strankama enostransko obligacijsko razmerje, pri katerem je ena stranka samo dolžnik, druga stranka pa samo upnik, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju nastane med strankama dvostransko obligacijsko razmerje. Obe stranki sta hkrati dolžnik in upnik. Pomembno je razumeti, da ima pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi elemente aleatoričnosti, saj vsebuje tudi tveganje, da bodo dajatve preživljalca manjše ali večje od vrednosti izročenega premoženja. Vnaprej namreč ni mogoče vedeti, koliko časa bo preživljanje trajalo. Tudi obseg dajatev in storitev se lahko bistveno spremeni glede na spremembe zdravstvenega stanja preživljanca. Na obseg in trajanje izpolnjevanja pogodbe lahko vplivajo še druge nepredvidljive okoliščine. Ravno s tega razloga v primeru sklenitve aleatorne pogodbe neenakovrednost dajatev ni relevantna, pomembno pa je, da stranki z njo ne prekrivata darilne pogodbe. Odvetniška pisarna Križanec iz Ljubljane vam lahko najbolje pomaga skleniti pravno veljavno pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V primeru, da se najdete na drugi strani, torej, da sta pogodbeni stranki želeli izigrati predpise in sta po namenu sklenili pogodbo z elementi darila, vas pa s tem oškodovali (bodisi kot dediča ali upnika), pa smo pripravljeni vaše interese zaščititi pred sodišči z ustreznimi postopki.

Nujni dediči

Zakon o dedovanju v 26. členu   določa krog nujnih dedičev in sicer so to: zapustnikovi otroci in drugi potomci na temelju vstopne pravice, njegovi posvojenci in njihovi potomci na temelju vstopne pravice, pokojnikovi starši in njegov zakonec ali zunajzakonski partner (po členu 10/2 zakona o dedovanju je pri zakonitem dedovanju izenačen z zakoncem). Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Naštete osebe so lahko nujni dediči samo, če so po zakonitem redu dedovanja v konkretnem primeru upravičene dedovati. Pravila o dedovanju po posameznih dednih redih in o izključenosti med temi dednimi redi glede možnosti dedovanja veljajo tudi za nujne dediče.

Nujni delež

Z institutom nujnega deleža je omejena svoboda oporočnega razpolaganja zapustnika, saj lahko ta z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, zlasti lahko tudi onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko po njem dedovale. Vendar pa do popolnega neupoštevanja zakonitega dednega reda ne more priti. Določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre namreč po zakonu del zapuščine. Te osebe morajo ta del dobiti, tudi če jih je zapustnik v oporoki prezrl. Del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču je tako nujni delež. Če je zapustnik posegel v nujni delež posameznega nujnega dediča, bodisi z darilom med živimi, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dedič po zapustnikovi smrti zahteva, da se ta razpolaganja razveljavijo in v tem smislu je treba razumeti zakonsko določilo, da zapustnik z nujnim deležem svojega premoženja ne more razpolagati. Da pa se lahko ugotovi ali je zapustnik z razpolaganji posegel v nujni delež posameznega nujnega dediča, je potrebno ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine. Ta pa se ugotovi na sledeč način:  

  1. Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko;
  2. Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb;
  3. Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni del;
  4. Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.

Nujni dediči imajo tako pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (nujni delež). Nujni delež zapustnikovih otrok in drugih potomcev na temelju vstopne pravice, posvojencev in njihovih potomcev na temelju vstopne pravice ter zakonca znaša 1/2, nujni delež drugih dedičev pa 1/3 tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

Vstopna pravica

Zakon o dedovanju izhaja iz parentelnega sistema z reprezentanco. Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom, ravno zato pa so sorodniki zapustnika razvrščeni v posamezne skupine, parentele. Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika in vsi njihovi potomci. Delitev na linije je pomembna, ker velja med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo vstopna pravica. Če predstavnik linije ne deduje, stopijo na njegovo mesto kot dediči njegovi potomci, če ne deduje kakšen otrok, dedujejo njegovi otroci in tako dalje. Potomci, ki dedujejo na temelju vstopne pravice, dobijo skupaj tisti delež, ki bi šel njihovemu predniku. Po našem pravu pa so nujni dediči tudi zapustnikovi otroci in njihovi potomci na podlagi omenjene vstopne pravice. S tega razloga pa se institut vstopne pravice uporablja tudi vzporedno z zgoraj opisanima terminoma “nujni delež” in “nujni dedič”, zato je za popolno predstavo pomembno, da se razume pravno področje dedovanja, kot celote.